Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (1.376-1.400)
- izmózganost -i ž (ọ̑) ekspr. izčrpanost, oslabelost: izmozganost od dela ♪
- izmúčenost tudi zmúčenost -i ž (ȗ) stanje izmučenega človeka: polastila se ga je silna izmučenost; od izmučenosti ni mogel zaspati; živčna izmučenost ♪
- iznajdljívost tudi znajdljívost -i ž (í) lastnost, značilnost iznajdljivega človeka: rešil jih je s svojo iznajdljivostjo; presenetila jih je iznajdljivost tega fanta; spretnost in iznajdljivost ♪
- iznakáženost tudi iznakažênost tudi znakáženost tudi znakažênost -i ž (ȃ; é) lastnost, značilnost iznakaženega: telesna iznakaženost; iznakaženost obraza, ustnic / moralna iznakaženost; iznakaženost družbenih odnosov ♪
- iznemóglost tudi iznemôglost tudi znemóglost tudi znemôglost -i ž (ọ́; ó) knjiž. onemoglost: zgruditi se od iznemoglosti ♪
- iznenádenost -i ž (ȃ) knjiž., redko presenečenje: od iznenadenosti ni vedela, kaj naj reče ♪
- izóbčenost -i ž (ọ̄) rel. stanje človeka, ki je izključen iz cerkve: izguba pravic zaradi izobčenosti // ekspr. stanje človeka, ki je izključen iz kake skupnosti sploh: zavedati se svoje izobčenosti / izobčenost iz družbe ♪
- izoblikovánost -i ž (á) lastnost, značilnost izoblikovanega: izoblikovanost kipa / stilna izoblikovanost romana / izoblikovanost tal / določiti starost po izoblikovanosti kosti / duhovna izoblikovanost človeka ♪
- izobráženost -i ž (ȃ) značilnost izobraženega človeka: v delu se kaže njegova izobraženost / jezikovna, vsestranska izobraženost ♪
- izolíranost -i ž (ȋ) stanje izoliranega: premagati izoliranost; gospodarska izoliranost države / nezadostna izoliranost prostorov izolacija ♪
- izostájanje -a s (ā) glagolnik od izostajati: neopravičeno izostajanje; izostajanje od dela, pouka ♪
- izostájati -am nedov. (ā) ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: nekateri učenci pogosto izostajajo iz šole; izostajati od pouka, z dela / po cele tedne izostaja z doma // publ. ne pojavljati se, ne nastopati, čeprav bi praviloma moral: tipični znaki bolezni v tem primeru izostajajo; zaradi bolezni je začelo mesečno perilo izostajati ♪
- izostánek -nka m (ȃ) nenavzočnost koga na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti navzoč: zmanjšati izostanke od pouka; kaznovati učenca zaradi neopravičenih izostankov; neupravičeni izostanki z dela // publ. nenavzočnost česa, čeprav bi se to praviloma moralo pojaviti: izostanek tipičnih znakov bolezni / izostanek mesečnega perila / izostanek letoviščarjev je zelo vplival na hotelsko dejavnost ♪
- izostánkar -ja m (ȃ) ekspr. kdor pogosto izostaja: kaznovati izostankarje ♪
- izostánkarstvo -a s (ȃ) ekspr. pogosto izostajanje: boriti se proti izostankarstvu in nedisciplini ♪
- izostáti -stánem dov. (á ȃ) ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: učenec je večkrat neopravičeno izostal; izostati iz šole, od pouka; zaradi bolezni je izostal z dela / nikoli ne izostane za dalj časa // publ. ne pojaviti se, ne nastopiti, čeprav bi praviloma moral: tipični znaki za bolezen so izostali / posledice niso izostale ● publ. časopis je danes izostal ni izšel; ni bil dostavljen; publ. te določbe v statutu ne bi smele izostati bi morale biti upoštevane; publ. uspeh dela ni izostal je bil razmeroma velik ♪
- izostazíja -e ž (ȋ) geol. ravnotežje med različnimi grudami zemeljske skorje ♪
- izostrênost -i ž (é) lastnost, značilnost izostrenega: izostrenost konice / knjiž. idejna izostrenost opredeljenost, izdelanost ♪
- izostrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izostriti: izostritev konice / izostritev estetskega čuta / izostritev kriterijev za presojo sodobne glasbe ♪
- izostríti -ím tudi zostríti -ím dov., izóstril tudi zóstril (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) ostro: izostriti kopju konico ∙ ekspr. jedek smeh ji je izostril obraz dal ji je bolj ostre, stroge poteze 2. narediti kaj bolj razločno: večerna svetloba izostri grebene gor; z naravnavanjem daljnogleda je izostril sliko // knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: izostriti kriterije za presojo literature; slovensko vprašanje se je takrat izostrilo / podoba glavnega junaka se je izostrila 3. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: neprestana nevarnost
mu je izostrila čute; izostriti sluh, voh // knjiž. napraviti bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: študij mu je izostril duha; izostriti občutek za lepoto, pravico; izostriti si kritični čut izostrèn tudi zostrèn -êna -o: imeti izostren čut za lepoto; izostren posluh; konflikt v drami ni dovolj izostren ♪
- izostrováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: šola izostruje otrokom muzikalni čut ♪
- izpeljívost -i ž (í) lastnost, značilnost izpeljivega: izpeljivost načrta ♪
- izpíljenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost izpiljenega: izpiljenost obročka / knjiž. jezikovna izpiljenost; izpiljenost prevoda ♪
- izpísanost -i ž (í) navadno v zvezi s pisava ustaljena, individualna izoblikovanost: izpisanost pisave ♪
- izpítost -i ž (ȋ) ekspr. izčrpanost, oslabelost: kljub izpitosti je bil privlačen ♪
1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476