Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (1.201-1.225)
- hipostáza -e ž (ȃ) 1. med. zastajanje krvi v nižje ležečih delih telesa ali organov: hipostaza v pljučih zaradi oslabelega srca 2. filoz. osnova, podstat: hipostaza družbe; hipostaza pojma ♪
- hipostazírati -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. spremeniti kaj v osnovo, podstat: hipostazirati pojme hipostazíran -a -o: Platonove ideje so hipostazirani rodovni pojmi ♪
- hipotétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hipotetičnega: hipotetičnost razlage ♪
- híravost in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike ♪
- histêričnost -i ž (é) lastnost, značilnost histeričnega: histeričnost žensk / histeričnost njenega smeha ♪
- históričnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost zgodovinskega, zgodovinskost: historičnost junakov ljudske epike ♪
- hitróst -i ž (ọ̑) 1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala ♦ astr. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši;
vrtilna hitrost 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo ♪
- hitróst tudi hítrost -i ž (ọ̑; í) lastnost, značilnost hitrega: hitrost dela; hitrost industrijskega razvoja / za to delo je potrebna hitrost in natančnost / zaradi hitrosti je nastalo precej napak hitrice ♪
- hitrósten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hitrost: hitrostna meja / hitrostni rekord; hitrostna krivulja ♦ šport. hitrostni športi športi, pri katerih se uspeh meri po doseženem času; hitrostna vožnja; hitrostno drsanje ♪
- hitrostrélka -e ž (ẹ̑) knjiž. orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; brzostrelka ♪
- hkrátnost -i ž (ā) lastnost, značilnost hkratnega: hkratnost napadov; hkratnost proizvodnje in potrošnje električne energije ♪
- hladnokŕvnost -i ž (ŕ) lastnost, značilnost hladnokrvnega človeka: izgubiti, pokazati hladnokrvnost; veliko je odvisno od vojakove hladnokrvnosti; odgovarjal je z narejeno hladnokrvnostjo ♪
- hládnost -i ž (á) lastnost, značilnost hladnega: hladnost vode / hladnost jesenskih noči / začetno hladnost je razbil s posrečeno šalo / dela se je lotil z vso hladnostjo in razsodnostjo; hladnost znanstvenika / odbijajoča hladnost modre barve / hladnost občinstva ♦ med. (spolna) hladnost ženske ♪
- hlapljívost -i ž (í) lastnost, značilnost hlapljivega: velika hlapljivost etra ♪
- hlápnost -i ž (ā) lastnost, značilnost hlapnega: hlapnost petroleja ♪
- hlastávost -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost hlastavega: mladostna hlastavost / hlastavost današnjega časa / hlastavost po novih naložbah v gospodarstvu ♪
- hlastéžnost tudi hlástežnost -i ž (ẹ́; ȃ) star. pohlepnost: hlastežnost po dobičku ♪
- hlástnost -i ž (á) lastnost, značilnost hlastnega: hlastnost gibov / delal je z vročično hlastnostjo; s pravo otroško hlastnostjo se je lotil jedi / hlastnost pri branju ♪
- hlínjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja ♪
- homogénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost ♪
- homoseksuálnost -i ž (ȃ) spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo ♪
- horizontálnost -i ž (ȃ) značilnost horizontalnega, vodoravnost: horizontalnost ravnine ♪
- hóst m neskl. (ọ̑) nar., v prislovni rabi, navadno v zvezi z en izraža močno zanikanje ali zelo majhno mero: Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! (Prežihov) ♪
- hósta -e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov ∙ pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste ♪
- hóstar -ja m (ọ̑) 1. gozdni delavec; gozdar: hostarji redčijo gozd 2. pog. partizan: domačini so dajali hostarjem hrano; bil je na strani hostarjev ♪
1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301