Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (101-125)



  1.      ostúdnica  -e ž () ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: smehljaš se tej ostudnici
  2.      ostúdnost  -i ž (ú) nav. ekspr. lastnost, značilnost ostudnega: ostudnost golazni / zdaj je začutil ostudnost svojega prejšnjega življenja / teh ostudnosti ne morem zapisati
  3.      óstva  -e ž (ọ̄) nav. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: loviti z ostvami je po zakonu prepovedano; ostve na dolgem, močnem drogu
  4.      óstvar  -ja m (ọ̑) 1. rib. kdor lovi z ostmi: veslači in ostvarji 2. nav. mn., zool. morski členonožci s šestimi pari nog in z zadkom, podaljšanim v ost, Xiphosura: ostvarji in kačice
  5.      ostvarítev  -tve ž () glagolnik od ostvariti: ostvaritev načrtov, nalog / ostvaritev idealov; v tem je videl ostvaritev svojih želj / prišlo je do ostvaritve pravičnega reda / pomembna umetniška ostvaritev stvaritev, dosežek; ostvaritev društva ustanovitev
  6.      ostváriti  -im dov. (á ā) 1. knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti: ostvariti ideje, načela, načrt; predlog se je nazadnje ostvaril / ostvariti sanje, želje 2. publ. imeti, doseči: podjetje je v tem letu ostvarilo precejšen dohodek; ostvariti možnosti za hitrejši razvoj / ostvariti narodno kulturo ostvárjen -a -o: ostvarjeni dohodki; ostvarjena zamisel; s tem je bilo samoupravljanje ostvarjeno
  7.      ostvárjanje  -a s (á) glagolnik od ostvarjati: ostvarjanje ciljev, idej, načrtov / truditi se za ostvarjanje naprednih prizadevanj / ostvarjanje dohodka
  8.      ostvárjati  -am nedov. (á) 1. knjiž. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: ostvarjati ideje, načrte, zamisli / ostvarjati želje 2. publ. imeti, dosegati: ostvarjati dohodek; ostvarjati možnosti za kaj / ostvarjati svojo književnost
  9.      ostvarljív  -a -o prid. ( í) knjiž. uresničljiv, izvedljiv, izpolnljiv: ostvarljivi načrti; letni plan ni ostvarljiv; ostvarljive ideje / njegove želje niso ostvarljive / možnosti za to so težko ostvarljive dosegljive
  10.      ostvarljívost  -i ž (í) knjiž. uresničljivost, izvedljivost, izpolnljivost: ostvarljivost načrta; še sam ni verjel v ostvarljivost svoje zamisli
  11.      oštaríja  -e ž () pog. gostilna, krčma: šel je v bližnjo oštarijo; posedati po oštarijah / pri njih doma imajo oštarijo
  12.      oštaríjski  -a -o prid. () pog. gostilniški: s pestmi je tolkel po oštarijski mizi / ekspr. oštarijski pogovori
  13.      oštéti  oštéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami: učitelj ošteje učenca; oštel ga je, češ da se potepa; ker je zamudil, je oštela sina, zakaj hodi tja oštét -a -o: ošteti učenci
  14.      oštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od oštevati: ostro oštevanje
  15.      oštévati  -am nedov. (ẹ́) izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami: oštevati otroke; ošteval je sina, da je len; oštevali so ga, ker je razbil šipo; oštevati in zmerjati / oštevala ga je, kod je spet hodil
  16.      oštevílčenje  -a s () glagolnik od oštevilčiti: poimenovanje novih ulic in oštevilčenje hiš; oštevilčenje računov / oštevilčenje knjige
  17.      oštevílčiti  -im dov.) 1. označiti s številko, navadno z zaporedno: oštevilčiti dopise, račune; urediti in oštevilčiti pisma 2. označiti strani, liste v knjigi, rokopisu z zaporedno številko, znakom: oštevilčiti knjigo / oštevilčiti strani oštevílčen -a -o: oštevilčeni sedeži; vstopnice so oštevilčene; hodnik z oštevilčenimi vrati ♦ zal. oštevilčena izdaja izdaja v majhni nakladi, katere izvodi se označijo z zaporednimi številkami; numerirana izdaja
  18.      oštija  gl. oštja
  19.      oštír  -ja m (í) pog. gostilničar, krčmar: debeli oštir je stregel sam; trgovci in oštirji
  20.      oštírka  -e ž (í) pog. gostilničarka, krčmarica: postregla jim je prijazna oštirka
  21.      oštírski  -a -o prid. (í) pog. gostilničarski, krčmarski: sprejel ga je z oštirsko prijaznostjo
  22.      òštja  in òštija medm. () nar. zahodno 1. izraža začudenje, navdušenje: oštja, kako so igrali 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: naj te še enkrat vidim, oštja, boš tekel / kaj ne bo miru, oštja
  23.      oštŕcati  -am dov. ( ) redko oškropiti, poškropiti: oštrcala ga je z vodo; oštrcal se je do glave
  24.      oštrigljáti  -ám dov.) nar. očohati: oštrigljati konja / nizko fant je zelo umazan, treba ga bo oštrigljati umiti
  25.      oštŕkati  -am dov. ( ) redko oškropiti, poškropiti: plundra ga je oštrkala / voz jih je oštrkal z blatom oštŕkan -a -o: bil je ves oštrkan od apna

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA