Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OSO (2799)



  1.      osobít  -a -o prid. () zastar. poseben, nenavaden: osobita ljubezen do knjig; obleka iz osobitega blaga osobíto prisl.: osobito resen fant; za vse se zanima, osobito za slikarstvo zlasti
  2.      osóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) postati sočen: borovnice se med vkuhavanjem osočijo; po dežju so se grozdne jagode osočile
  3.      osója  -e ž (ọ̄) nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca: na osoji je ležal sneg; na osojah je steza izginila; osoje in prisoje
  4.      osójen  -jna -o prid. (ọ̄) obrnjen, usmerjen od sonca: kuhinja je na osojni strani hiše; na osojnih pobočjih je še sneg
  5.      osokôliti  -im in osokóliti -im dov.; ọ̑) knjiž. opogumiti, ohrabriti: zmaga jih je osokolila za nadaljnji boj; osokolil se je in vprašal
  6.      osolíti  -ím dov., osólil ( í) narediti slano: osoliti juho, krompir / ko slanike stresejo iz mreže, jih takoj osolijo nasolijo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je osolil z dovtipi ● ekspr. prenočevanje so jim dobro osolili morali so dosti plačati zanj osoljèn -êna -o: s humorjem osoljene črtice; osoljene jedi
  7.      osolzíti  -ím [z] dov., osólzil ( í) knjiž. zmočiti s solzami: osolziti robec / slovo jim je osolzilo oči; oči so se mu osolzile osolzèn -êna -o: osolzene oči
  8.      osónčenje  -a s (ọ̑) osončenost: tudi osončenje vpliva na oblikovanje zgradb
  9.      osónčenost  -i ž (ọ̑) obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki: zaradi ugodne osončenosti je kraj primeren za turizem
  10.      osónčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz osónčen -a -o: ustavil se je na osončeni jasi ∙ lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen
  11.      osónčje  -a s (ọ̑) astr. Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega: raziskovati nastanek osončja // prostor, v katerem so ta telesa: pripravljajo načrte za polete v osončje
  12.      osoréj  prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: jutri osorej ne bo več živ / vrne se ob letu osorej
  13.      osóren  -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle // ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje 2. zastar. neprijeten, pust: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel osórno prisl.: osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati
  14.      osórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost osornega človeka: njegova osornost jo je preplašila / fantov obraz je izražal osornost / ni vajen take osornosti osornega vedenja, ravnanjazastar. osornost vremena mu je kvarila dobro voljo neprijetno, pusto vreme
  15.      osovráženost  -i ž () stanje osovraženega človeka: zavedal se je svoje osovraženosti
  16.      osovražíti  in osovrážiti -im, in osovrážiti -im dov. ( á ; ā ) zasovražiti: vaščani so ga zaradi tega dejanja osovražili; pri ljudeh se je osovražil / osovražiti zemljo / knjiž. osovražiti otroku šolo pristuditi osovrážen -a -o: osovražen človek; povsod je bil osovražen
  17.      aerosól  -a m (ọ̑) 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje
  18.      ávtošóla  in ávto šóla -e ž (-ọ̑) šola za učenje vožnje z avtomobilom: obiskuje avtošolo
  19.      bosonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. bos: bosonogo dekletce / bosonog konj ♦ rel. bosonogi avguštinci strožji red avguštincev
  20.      bosonóžec  -žca m (ọ̑) knjiž., ekspr. bos človek, navadno otrok: mali, umazani bosonožci
  21.      bosopét  in bosopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ekspr. bos: gologlav in bosopet deček; bosopeti paglavci skačejo po travniku
  22.      bosopétec  -tca m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: vaški bosopetci
  23.      bosopétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. hoditi bos: še v nedeljo je bosopetila / vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole
  24.      bosopétka  -e ž (ẹ̑) ekspr. bosa ženska, navadno deklica: majhna bosopetka
  25.      bosopétnik  -a m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: bosopetniki in kratkohlačniki

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA