Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OSO (326-350)


  1.      cigánčica  -e ž (ȃ) ciganska deklica: bosonoga cigančica ♪
  2.      cigára  -e ž (ȃ) tobačni izdelek, zvit iz kosov tobačnih listov: kaditi cigare; prižgati, vleči, žvečiti cigaro / havanska cigara ♪
  3.      cilíndričen  -čna -o prid. (í) ki ima obliko cilindra, valja: cilindrična posoda / cilindrična ključavnica ključavnica, ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem ◊ geom. cilindrična ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; valjasta ploskev; les. cilindrična žaga žaga v obliki cilindra, ki je nazobčan; med. cilindrična leča leča za astigmatično oko; tisk. cilindrični stroj stroj z valjastim tiskalom ♪
  4.      cimènt  -ênta m (ȅ é) gost. označba določene mere na posodi: naliti vino do cimenta ♪
  5.      cimentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uradno označiti mero na posodi: cimentirati steklenico // uradno potrditi te mere: od časa do časa cimentirajo posode cimentíran -a -o: cimentiran kozarec, sod ♪
  6.      cínast  -a -o prid. (ȋ) kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina ♪
  7.      cíniti  -im nedov. (í ȋ) prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: ciniti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom: ciniti posodo, ki pušča ♪
  8.      císta  -e ž (ȋ) 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti ♪
  9.      cistêrna  -e ž (ȇ) 1. velika valjasta posoda za shranjevanje tekočin: cisterna pušča; prevažati v cisternah; vlak s cisternami bencina; cisterna za vino, mleko // vozilo z vgrajeno tako posodo: cisterna vozi vodo od hiše do hiše; avtomobilska, železniška cisterna; ladja cisterna; tovornjak cisterna 2. velik vodni zbiralnik, vodnjak: cisterna s kapnico; cisterna s kapaciteto sto tisoč litrov ♪
  10.      cúnjast  -a -o prid. (ú) 1. ki se hitro razvleče in mečka: cunjasto blago; ta obleka ni za svečanost, je preveč cunjasta 2. podoben cunji: cunjasti oblaki; snežinke so bile velike in cunjaste 3. ki je iz cunj: v proso je postavil cunjaste možice cúnjasto prisl.: mokra zastava jim je cunjasto opletala nad glavami ♪
  11.      cvetličárka  -e ž (á) ženska, ki goji cvetlice ali jih prodaja: to je zelo sposobna cvetličarka ♪
  12.      cvetnják  -a m (á) 1. redko cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic 2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki ♪
  13.      cvrênje  -a s (é) glagolnik od cvreti: posodo med cvrenjem pokrijemo; maščoba, ponev za cvrenje ♪
  14.      čád  -a m (ȃ) knjiž. 1. prosojna, rahla meglica: nad kopnečimi snežišči se dviga čad; modrikast čad trepeta v parku; gozdovi so odeti v nežen čad; jutranji čad 2. dim: iz dimnikov se vije čad; črni čad plamenice / kuhinjski čad sopara, sopuh // saje: v predorih se na obleko seseda čad ♪
  15.      čádast  -a -o prid. (ā) knjiž. 1. prosojno megličast: čadast poletni večer 2. dimast: tovarniški dimniki se dvigajo v čadasto ozračje // sajast: čadast dim čádasto prisl.: nafta je čadasto gorela ♪
  16.      čájnik  -a m (ȃ) posoda za pripravljanje čaja: iz čajnika naliti v skodelice / električni čajnik ♪
  17.      částen  -tna -o prid., částnejši (á) 1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna; vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno / kot podkrepitev trditve, obljube res, častna beseda! 2. namenjen počastitvi koga: častni bataljon; častna četa, salva, straža; sedeti na častnem mestu / podeliti častni naslov; z veseljem sem sprejel to častno nalogo / častni član, doktor, meščan naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug; pren. to delo ima častno mesto v naši književnosti 3. ki ne prinaša materialnih koristi: častna funkcija odbornika; ta služba je v bistvu častna 4. zastar. pošten, častivreden: brodnik je bil časten človek ● ekspr. vedno je kakšna častna izjema kdo, ki je boljši od drugih ◊ jur. častni dolg dolg, katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; častno sodišče razsodišče društva, organizacije, ki razsoja moralne, etične prestopke svojih članov; šport. častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvo částno prisl.: častno se bojevati; mladina je častno izpolnila naloge ♪
  18.      čebèr  -brà tudi čèber -bra [čǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) večja lesena posoda z dvema ušesoma: čeber vode; čeber za pranje z odprtino za odtok vode ∙ ekspr. glavo imam kot čeber čutim pritisk, bolečino v glavi ♪
  19.      čebríca  -e [čǝb] ž (í) manjša lesena posoda, podobna škafu: čebrica vina / sobne rastline gojimo v čebricah ♪
  20.      čebrìč  -íča [čǝb] m (ȉ í) 1. manjšalnica od čeber: prati v čebriču 2. gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju: čebrič z ledom in buteljkami ♪
  21.      čebríček  -čka [čǝb] m (ȋ) 1. manjšalnica od čebrič: živina pije iz čebrička; čebriček vode 2. gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič: buteljke v srebrnih čebričkih ♪
  22.      čepún  -a m (ȗ) nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: vtakniti oslo v čepun ♪
  23.      čepúr  -ja m (ú) nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: Nato je pokril koso s travo, odpasal čepur in ga zaril v zemljo (A. Novačan) ♪
  24.      četŕt  -a m (ȓ) 1. posoda, ki meri četrtino določene mere: prijel je svoj četrt in prisedel / puste sobote brez četrtov in stare družbe 2. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne; četrt ž: ura je udarila zadnji četrt pred polnočjo ♪
  25.      číst  -a -o stil. -ó prid., čistéjši (ȋ ȋ) 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji / čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže // ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet 2. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste // ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava 3. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas 4. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača 5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno / vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce 6. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica ● zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto ◊ farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo čísto stil. čistó prisl.: čisto oprati; čisto obrita brada; orkester zveni intonančno čisto / doma imajo zelo čisto čísti -a -o sam.: pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička; zbrisati kaj do čistega; prepisati na čisto dokončno, brez popravkov; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; dati otroka v čisto v čisto perilo; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden ♦ gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa; prim. čisto ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA