Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OSO (2.050-2.074)


  1.      sipálnik  -a m (ȃ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipalnik s sladkorjem ◊ čeb. priprava za ometanje čebel ♪
  2.      sípek  -pka -o prid. (í) ki sestoji iz zelo drobnih, majhnih, med seboj nesprijetih delcev: sipek pesek; sipka snov, zemlja; sipko gnojilo / kosovni in sipki material; sipki premog; pog. sipki sladkor kristalni sladkor; pren., knjiž. smeje se z drobnim, sipkim smehom ♦ petr. sipka kamnina // navadno v zvezi s sneg suh in droben: padal je sipek sneg; po sipkem snegu je težko hodil / sipki zameti ♪
  3.      sípnica  -e ž (ȋ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor ∙ na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila ♪
  4.      sistém  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem // astr. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca 2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki 3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov 4. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača 5. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi 6. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu // tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja 7. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem 8. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem ◊ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. informacijski, operacijski, računalniški sistem; trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; jur. volitve po večinskem sistemu; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lingv. glasovni sistem jezika; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; muz. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem ♪
  5.      sítast  -a -o prid. (í) po luknjicah podoben situ: sitasto dno posode / ekspr. roke je držala pod sitastim predpasnikom obrabljenim, natrganim; redko sitasta okna varujejo pred muhami okna z okensko mrežo; knjiž. sitasta tla gosto luknjičava, prepustna tla ♦ anat. sitasta kost sitka; arheol. sitasta posoda posoda, ki ima stene in dno preluknjane; zool. sitasta ploščica luknjičasta ploščica na hrbtni strani apnenčastega ogrodja iglokožcev sítasto prisl.: sitasto preluknjan ♪
  6.      sítula  -e ž (ȋ) kovinska posoda z ročajem in navadno z ornamenti, vedro: bronasta situla; situle in amfore / vaška situla najdena na Vačah ♪
  7.      skakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skakanje: skakalni gib / skakalne noge žuželk / skakalne sposobnosti / skakalna tekma; skakalna turneja / skakalni prt priprava iz močne tkanine, napete na okvir, za skakanje, akrobatske vaje; skakalni stolp; skakati s skakalne deske na glavo, noge; skakalna palica; skakalne smuči ♪
  8.      skakáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skakače ali skakaštvo: pripadnik skakaške sekte / fantje so na skakalnici pokazali svoje skakaške sposobnosti skakalne ♪
  9.      skalíti 3 -ím dov., skálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: skaliti kovino skalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: slovensko partizanstvo se je skalilo v bojih / trdo življenje mu je skalilo značaj ♪
  10.      skíp  -a m (ȋ) mont. velika kovinska posoda za dviganje premoga, rude po jašku: odvažati izkopanino s skipi ♪
  11.      skipéti  -ím dov., tudi skípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, voda skipi / lonec nad ognjiščem je skipel 2. ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar ga zagleda, skipi; za vsako malenkost skipi ● ekspr. srce mu je skipelo v veselju postal je zelo vesel skipèl in skipél tudi skípel -éla -o: skipelo mleko ♪
  12.      skísanec  -nca m (ȋ) ekspr. 1. kdor z izrazom na obrazu kaže nerazpoloženje, nejevoljo: nasmejani ljudje in skisanci 2. kdor je nedejaven, nesposoben za kaj: na take skisance ne smeš računati ♪
  13.      skísati  -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi skisajo mleko; skisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: skisati travo / skisati krmo skísati se 1. zaradi vrenja postati kisel: na toplem se mleko skisa; vino se skisa // ekspr. pokvariti se, poslabšati se: hrana se je skisala 2. ekspr. postati nedejaven, nesposoben za kaj: moram delati, sicer se bom skisal; v taki samoti se bo skisal ● ekspr. možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala v svojem ravnanju, mišljenju je postal nepreudaren; ekspr. ob teh besedah se ji je obraz skisal postala je nerazpoložena, nejevoljna; ekspr. vreme se je skisalo postalo neprijetno, pusto skísan -a -o: imeti skisan obraz; ta človek je že ves skisan; skisana juha ∙ ekspr. skisan zrak pokvarjen, slab ♦ agr. skisana zemlja zemlja, ki vsebuje veliko humusnih kislin; sam.: v prostoru zaudarja po skisanem ♪
  14.      skléda  -e ž (ẹ́) večja, navadno okrogla posoda a) za pripravljanje, serviranje hrane: postaviti skledo na sredo mize; zajemati iz sklede; stresti, zliti v skledo; lončena, porcelanasta skleda; dno sklede; sklede in krožniki / doma so jedli iz ene sklede / skleda za solato; skleda z dulcem b) navadno s prilastkom za kaj sploh: pomivalna skleda; umivalna skleda umivalnik; skleda na tehtnici // pog. vsebina sklede: pojesti celo skledo solate ● star. zapisano ima skledo in streho hrano in stanovanje; povabili so ga k skledi naj je z njimi (iz skupne sklede); ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; ekspr. biti, sedeti pri polni skledi imeti vsega v izobilju; star. jedli boste pri skledi skupaj z drugimi; iste jedi kot drugi ♪
  15.      sklédast  -a -o prid. (ẹ́) podoben skledi: skledasta posoda / skledasta kotlina ♦ num. skledasti novec novec, ki ima dvignjen rob ♪
  16.      sklenína  -e ž (í) 1. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone: kislina razjeda sklenino; počena sklenina; zobovina in sklenina / zobna sklenina ♦ zool. sklenina ribje luske 2. knjiž. lošč, emajl: sklenina na posodi / keramična sklenina ♪
  17.      sklepáti  sklépljem dov., sklêplji sklepljíte; sklêpal (á ẹ́) z udarci kladiva stanjšati, izostriti rezilo: sklepati koso, srp; nekoliko, ponovno sklepati ♦ obrt. sklepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dati hrapavo površino sklepán -a -o: sklepana kosa ♪
  18.      skôčen  tudi skóčen -čna -o prid., skôčnejši tudi skóčnejši (ó ō; ọ̑) 1. ki se premika v skokih: skočna srna / skočen konj 2. star. poskočen: skočen človek / biti skočnih nog, pet / skočen napev ◊ vet. ta merjasec je skočen je sposoben za skok ♪
  19.      skôčnost  tudi skóčnost -i ž (ó; ọ̑) star. poskočnost: občudoval je njegovo mladostno skočnost ◊ vet. sposobnost samca za skok ♪
  20.      skodéla  -e ž (ẹ̑) manjša nizka, okrogla posoda a) za serviranje hrane: jesti iz skodele; keramična, pločevinasta skodela; skodele in skodelice / vojaška skodela b) navadno s prilastkom za kaj sploh: brivska skodela; skodela na tehtnici // pog. vsebina skodele: popiti skodelo mleka ♪
  21.      skodélica  -e ž (ẹ̑) majhna nizka, okrogla posoda a) navadno z ročajem, za serviranje hrane: pomiti skodelice / čajna, kavna skodelica; kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine; skodelica za juho, kompot b) navadno s prilastkom za kaj sploh: brivska skodelica; skodelici na tehtnici // pog. vsebina skodelice: popiti dve skodelici čaja ◊ teh. ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja ♪
  22.      skòk  skóka in skôka m (ȍ ọ́, ó) 1. glagolnik od skočiti: a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / pri tretjem skoku se je poškodoval / narediti, publ. izvesti skok b) še skok po časopis, pa se vrnem domov / iti na kratek skok k sosedu na kratek obisk // razdalja, višina, ki se doseže z odrivom od podlage: izmeriti skok; drugi skok je bil zelo visok // nav. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: hoditi skok pred drugimi; cilj je samo še skok daleč 2. ekspr., navadno s prilastkom hitro, nenadno povečanje: skok cen, proizvodnje; skoki in padci temperature naraščanje / publ. država je naredila velik gospodarski skok je v kratkem času gospodarsko zelo napredovala, se razvila 3. ekspr., navadno s prilastkom nenaden prehod z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: miselni skoki / za ta film so značilni veliki časovni skoki 4. star., v prislovni rabi, s predlogom zelo hitro: na skok je bil fant na drevesu; ubogati na skok / v enem skoku se je spremenil nenadoma / jezditi skok na skok; zastar. jezditi na skok na splav 5. star. galop: skok je konja utrudil; pognati v skok; prijezditi v skoku ● ekspr. tu ima reka kar precejšen skok padec; star. zaigrati za skok za ples, zlasti poskočen; ekspr. vedela je za njegove skoke čez plot za nezvestobo v zakonu ◊ alp. preplezati skok mesto, zlasti večje, kjer se gorsko pobočje zelo strmo, navpično prelomi; šport. dvojni skok; levji skok preval letno; smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; skok čez konja, kozo preskok čez konja, kozo; skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni, v višino v navpični smeri; skok ob palici ali s palico atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice; skoki v vodo; skok s padcem; prvak v smučarskih skokih; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. biti sposoben za skok biti sposoben skočiti, dvigniti se v položaj, ki omogoča paritev ♪
  23.      skombinírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestaviti, združiti: skombinirati opremo iz različnih kosov pohištva / lepo skombinirati barve 2. ekspr. izmisliti si, domisliti se: včasih skombinira zelo čudne reči; zdi se, da si je vse to le skombiniral / kmalu so skombinirali, zakaj je prišel v vas dognali, ugotovili skombiníran -a -o: vse je domiselno skombinirano ♪
  24.      skoncentrírati  -am dov. (ȋ) povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočiti, nakopičiti: poveljstvo je skoncentriralo čete v bližini sovražnikovih položajev; skoncentrirati industrijo v severnem delu države / ves kapital se je skoncentriral v rokah peščice ljudi // združiti na enem mestu, usmeriti v središče: skoncentrirati funkcije / skoncentrirati pozornost ● publ. skoncentrirati napore v izgradnjo samoupravnih odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za samoupravne odnose skoncentrírati se (miselno) se zbrati, osredotočiti se na kaj: učenec se ni mogel skoncentrirati; skoncentrirati se pri delu, pred nastopom // v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: skoncentrirati se na vožnjo skoncentríran -a -o: čete so bile skoncentrirane ob meji ♪
  25.      skórjast  -a -o prid. (ọ̄) 1. ki ima skorjo: skorjaste lesnate rastline; belo skorjasto deblo / rjavo skorjast prepečenec / hoditi po skorjastem snegu; prekopati skorjasto zemljo / ekspr. radi ga imajo, čeprav je tako skorjast po zunanjem videzu, vedenju grob, neprijazen 2. podoben skorji, zlasti hrapavi, razpokani: skorjasta površina; ekspr. izsušene, skorjaste ustnice; njegov nagubani, od sonca ožgani obraz je bil skorjast kot hrastovo deblo ● po skorjasti strehi je škrebljal dež po strehi, narejeni iz kosov lubja ◊ bot. skorjasti kamnokreč ali skorjasti kreč gorska rastlina z listi, pokritimi z apnenčastimi ploščicami, in belimi cveti v socvetju, Saxifraga crustata; skorjasti lišaj ♪

   1.925 1.950 1.975 2.000 2.025 2.050 2.075 2.100 2.125 2.150  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA