Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OSO (1.875-1.899)


  1.      pterozáver  -vra m (á) pal. izumrli plazilec, sposoben letati: okostje pterozavra ♪
  2.      ptíčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice ● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo ◊ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj ♪
  3.      púh 1 -a m (ȗ) mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom // nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh // kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom ● ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene ♪
  4.      púščanje  -a s (ú) glagolnik od puščati: puščanje obvestil pri vratarju / puščanje posode / puščanje krvi ♪
  5.      púščati  -am nedov. (ú) 1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu / puščati kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; puščati koga v dvomih / misel na smrt ga je puščala hladnega 2. z nedoločnikom ne delati določenega dejanja a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: puščati testo vzhajati; puščati si rasti brke b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: ob nedeljah so jih puščali spati; pušča otroke, da se po ves dan igrajo, sam pa gara / puščati komu govoriti, da govori; puščati se streči / straža naj nikogar ne pušča čez most 3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja: jemali so jim vse, samo obleko, ki so jo imeli na sebi, so jim puščali / puščati ujetnikom življenje 4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo: svoj dežnik pušča kjerkoli 5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje: puščati ključ na oknu / puščati komu, za koga pisma pri sosedu 6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: kadar je kupoval, je puščal psa pred trgovino / prijatelja ne moremo puščati samega 7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo: tatovi niso puščali sledov / take bolezni puščajo hude posledice / tkanina pušča barvo; sadje pušča madeže // s prislovnim določilom delati, povzročati, da ostaja zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupatorjeva vojska je puščala za seboj opustošenje / vojna pušča v ljudeh strah 8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem / pog. pri učenju ga pušča vse bolj zadaj 9. zapuščati: možje puščajo žene in se poročajo z drugimi / puščati potomcem hiše in zemljišča 10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: vedno več ljudi pušča delo, kajenje; puščajo zemljo in odhajajo v tovarne / puščati delo drugemu prepuščati 11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov: cev, lonec pušča; streha na več mestih pušča / okna ne puščajo v dvorano dovolj svetlobe 12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa: puščati gnojne bule / nekdaj ker je imel visok krvni pritisk, so mu puščali kri ● pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. ne puščaj ga izpred oči neprestano ga glej, nadzoruj puščajóč -a -e: hodil je, puščajoč za seboj blatne sledove; puščajoča posoda ♪
  6.      púšica  tudi púščica -e ž (ū; ȗ) 1. škatlica, posoda za hranjenje manjših predmetov: vzeti pero, svinčnik iz pušice; spraviti nakit v pušico; lesena pušica / pušica za igle 2. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi: dajati, metati denar v pušico ◊ bot. del sporofita pri mahovih, ki vsebuje trose ♪
  7.      rába  -e ž (á) 1. opravljanje funkcije pripomočka, sredstva: po dolgi rabi je kožuhovina izgubila neprijeten vonj; ponev je bila zaradi pogoste rabe črna / dati navodila za rabo slovarja; prepovedati rabo pšenice za krmo uporabo; šele raba tega zdravila bo pokazala njegovo primernost uporabljanje / izročiti skakalnico v rabo; na Nizozemskem je bilo tedaj v rabi še dosti mlinov na veter je delovalo; ta zakon ni več v rabi v veljavi // v zvezi biti za rabo biti sposoben opravljati svojo funkcijo: ta sod ni več za rabo / perje na farmah vzrejenih živali ni za rabo ni uporabno / ko ni bil več za rabo, so ga odpustili ko ni mogel več delati; ekspr. ta fant ni za nobeno rabo nobene stvari ne naredi uspešno 2. nastopanje, pojavljanje kje, pri kom v funkciji pripomočka, sredstva: ni mogel dokazati rabe tega orodja že v navedenem času; sklicevati se na dosedanjo rabo znaka / nekatera škropiva so vzeli iz rabe jih ne uporabljajo, delajo več; to gnojilo prihaja v rabo se začenja uporabljati; spiralni grelci so bolj v rabi kot drugi so bolj razširjeni // lingv. nastopanje, pojavljanje v sporočilu: raba te besede narašča, peša / napačna raba veznikov; pravila o rabi predlogov / brezosebna raba glagola; samostalniška raba pridevnika 3. s prilastkom, v zvezi z za potreba, namen: narediti violino za domačo rabo; prirediti knjigo za šolsko rabo; predmeti za vsakdanjo rabo / ekspr. ta pesem ni za današnjo rabo primerna za današnje razmere / publ. predmeti osebne rabe za osebno rabo ● zastar. vsaka doba ima svoje rabe navade, običaje; zastar. zapustil je igralsko rabo igralski poklic, igralstvo ♪
  8.      radaríst  -a m (ȋ) teh. kdor je usposobljen za delo z radarjem: radarist na letališču ♪
  9.      radiestezíja  -e ž (ȋ) občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti: z radiestezijo ugotavljati bolezen; radiestezija z bajanico, nihalom ♪
  10.      rafinácija  -e ž (á) rafiniranje: posodobiti rafinacijo; rafinacija aluminija, nafte; rafinacija sladkorja ♪
  11.      ragú  -ja m (ȗ) gastr. gostejša dušena jed iz (kosov) mesa z dodatkom blagih začimb: skuhati ragu; ragu s cmoki / piščančji, ribji, telečji ragu; neskl. pril.: ragu juha ♪
  12.      ráme  -éna s, ed. stil. rámena (á ẹ́) im., tož. ed. star., nav. mn. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: ramena ga bolijo; od joka so se mu tresla ramena; lasje ji segajo do ramen; naramnica mu je zdrknila z ramena; zgrabil ga je za ramena; biti širok v ramenih / eno rame ima povešeno ramo / ekspr. preplašen je potegnil glavo med ramena / pri izražanju a) žalosti, zadrege: stala sta ob grobu in povešala ramena b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: v odgovor je migal, skomigal z rameni ◊ arheol. rame del posode na prehodu iz trebuha v vrat; šport. stoja na ramenih; zool. rame morske zvezde vsak od petih podaljšanih delov sploščenega osrednjega telesa morske zvezde, ki se proti koncu polagoma zožuje ♪
  13.      rastíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rastišče1: rastiščne značilnosti ♦ gozd. rastiščna toleranca sposobnost prilagajanja različnim rastiščem ♪
  14.      rástnost  -i ž (ā) sposobnost za rast: gnojila vplivajo na rastnost; raziskovati rastnost rastlin, živali; pomanjkljiva rastnost semena ♪
  15.      ratíšče  -a s (í) nar. vzhodno držaj: ratišče sekire / nasaditi koso na ratišče kosišče ♦ alp. ratišče cepina ♪
  16.      razbíjati  -am nedov., stil. razbijála (í) 1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele: razbijati skalo; razbijati s kladivom; skala se je kotalila po bregu in se razbijala / razbijati na manjše dele; pren., ekspr. s svojim delovanjem razbija temelje naše družbe ♦ fiz. razbijati atome // nasilno delati, da se kaj zelo poškoduje: stavkajoči delavci so razbijali stroje; v pijanosti razbija // delati, povzročati, da kaj zaradi udarca, padca a) razpade na majhne, drobne dele: nerodna je, pri pomivanju pogosto razbija posodo; tanki kozarci se radi razbijajo b) se zelo poškoduje, uniči: otroci pri igri razbijajo igrače; razbijati pohištvo 2. udarjati z nogo, z roko ob kaj: konji so razbijali ob tla; razbijati s pestjo po vratih; močno razbijati // nav. ekspr. s takim udarjanjem delati, povzročati (velik) hrup: pijanec je kričal in razbijal; ne razbijaj, saj boš zbudil celo hišo 3. ekspr. glasno igrati, močno tolči: vsako popoldne sede za klavir in razbija; razbijati na boben / glasba mu razbija po glavi, v ušesih zaradi prevelike glasnosti neprijetno učinkuje nanj 4. ekspr. močno biti, utripati: srce ji je razbijalo od strahu / žila na senceh mu razbija; brezoseb. v glavi mi divje razbija 5. nav. ekspr. delati, povzročati, da kaka celota preide v dele: razbijati prevelika obdelovalna zemljišča / razbijati skupine v več manjših // delati, povzročati, da kaj prenehava obstajati: s svojim vmešavanjem rada razbija zakone / razbijati sovražnikove patrulje / razbijati enotnost 6. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razbijati iluzije; z dokazovanjem razbijati zmotne teorije ● ekspr. strokovnjaki si že dolgo razbijajo glave s tem problemom veliko razmišljajo o njem; ekspr. s tem si ne bom razbijal glave delal skrbi; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni razbijáje: razbijaje po vratih, je zbudil otroke razbijajóč -a -e: umiriti razbijajoče srce ♪
  17.      razbistríti  -ím dov., razbístril; razbistrèn (ȋ í) razviti sposobnost za mišljenje: razbistriti komu duha; počasi se mu je razum razbistril // narediti kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: študija je razbistrila nekatera pravna vprašanja; pojmi so se popolnoma razbistrili ● hladen zrak mu je razbistril glavo ga je naredil sposobnega mišljenja; publ. pogovori so razbistrili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena razbistríti se postati bister, zelo prozoren: voda se je razbistrila / ekspr. popoldne se je ozračje razbistrilo ♪
  18.      razbítek  -tka m (ȋ) nav. mn., knjiž. razbitina: razbitki ponesrečene ladje / zbirati razbitke lončenih posod črepinje ♪
  19.      razbitína  -e ž (í) 1. nav. mn. ostanki razbitega večjega predmeta, predmetov: morje je naplavilo razbitine; potegniti truplo izpod razbitin; med razbitinami iskati ponesrečence / ladijske, letalske razbitine / razbitine starih posod črepinje; pren., ekspr. razbitine sreče, življenja ∙ ekspr. razbitina že dolgo leži ob cesti poškodovano vozilo; knjiž. razbitine uporniške vojske ostanki 2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: njen mož je samo še razbitina ♪
  20.      razčlémben  -bna -o in razčlémben -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razčlembo: razčlembni postopek / občudoval je njegove razčlembne sposobnosti ♦ gled. razčlembna vaja vaja, pri kateri dramaturg in režiser predstavita dramsko delo in razložita zamisel uprizoritve ♪
  21.      razčlenítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razčlenitev: razčlenitvene sposobnosti ♦ mat. razčlenitveni zakon distributivnostni zakon ♪
  22.      razdájati  -am nedov. (ȃ) dajati po delih: razdajati svoje bogastvo; razdajala je, dokler je bilo kaj v kašči; preveč razdaja, da bi kaj imela / ekspr. svoje znanje je nesebično razdajal // podarjati: svojih slik ni prodajal, ampak razdajal prijateljem razdájati se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabljati svoje sposobnosti za druge: mati se razdaja družini; vse življenje se je samo razdajala / pesnik se razdaja ● knjiž. v ljubezni sta se razdajala se drug drugemu predajala razdajajóč -a -e: razdajajoča se ženska ♪
  23.      razdáti  -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje ● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi razdán -a -o: razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano ♪
  24.      razgovárjati se  -am se nedov. (ȃ) uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi ∙ publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena // raba peša izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti razgovárjati zastar. odvračati, odsvetovati: razgovarjali so jo od poroke z njim razgovarjáje se: hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih razgovarjajóč se -a -e: sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci ♪
  25.      razkrojeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od razkrojevalec: bakterije so razkrojevalke organskih snovi / razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov ♪

   1.750 1.775 1.800 1.825 1.850 1.875 1.900 1.925 1.950 1.975  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA