Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (9.851-9.875)


  1.      nèupoštévanje  -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
  2.      nèuráden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uraden: neuradni podatki, rezultati; ta komentar je neuraden; neuradne diskusije / ekspr. prijeten, neuraden pogovor sproščen / sprejeti stranko med neuradnimi urami ♦ jur. neuradni obisk obisk državnega funkcionarja pri ustreznem funkcionarju druge države zaradi osebnega posvetovanja o določenih vprašanjih; šport. neuradno tekmovanje nèurádno prisl.: neuradno obiskati državo; neuradno se pogovarjati ♪
  3.      neusmíljen  -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neusmiljena pripeka, vročina; njegovo neusmiljeno kričanje je privabilo veliko ljudi / neusmiljeno vreme slabo, grdo neusmíljeno prisl.: neusmiljeno se dere; sonce neusmiljeno pripeka; neusmiljeno vroče je ♪
  4.      nèutajljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje // knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva nèutajljívo prisl.: podatki neutajljivo pričajo o tem ♪
  5.      nèužítnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neužitnega: neužitnost jedil, živil / užitnost in neužitnost gob ∙ ekspr. svojo zgodbo je ponavljal do neužitnosti velikokrat, mnogokrat ♪
  6.      nèvájen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni vajen, ni navajen česa: gorskih poti nevajen človek; videti je, da je nevajen dela in naporov / oči, nevajene svetlobe, so se težko privajale soncu / nevajen jezdec, plezalec neizurjen ♪
  7.      nèvarljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne vara, se ne moti: nevarljiv nagon, občutek // knjiž. trden, zanesljiv: nevarljiv dokaz, sklep / nevarljiva znamenja jasna ♪
  8.      nevárnost  -i ž (á) 1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nevarnost mu grozi; nevarnost je minila; ni se zavedal nevarnosti; izpostavljati se nevarnosti; čutiti, slutiti nevarnost; naznanjati, opozarjati na nevarnost; pravočasno odkriti, odvrniti nevarnost; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; rešil ga je iz nevarnosti; ekspr. fant kar sili v nevarnost; spravljati, spuščati se v nevarnost; umikati se pred nevarnostjo; huda, velika nevarnost; ušel je smrtni nevarnosti // v povedni rabi stanje, nastalo zaradi take možnosti: bili so v veliki nevarnosti; niti vedeli niso, da so v življenjski nevarnosti smrtni nevarnosti; publ. bolnik je že izven nevarnosti iz nevarnosti 2. navadno z rodilnikom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nastopila je nevarnost plazov; nevarnost požara, vojne, za vojno / skupna, splošna nevarnost ki zadeva več ljudi, skupin 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarnost je, da se hiša podre / iron. ni nevarnosti, da bi se poboljšal ne bo se poboljšal 4. publ. odgovornost, tveganje: blago so poslali na njihov račun in na njihovo nevarnost 5. lastnost, značilnost nevarnega: zavedajo se nevarnosti poskusa; opozorili so ga na nevarnost njegove odločitve ● ekspr. pogumno je gledal nevarnosti v obraz ni se ji izognil, ni se umaknil pred njo; ekspr. s tem spravlja v nevarnost svoje dobro ime daje možnost za zmanjšanje spoštovanja; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase ◊ avt. znaki za nevarnost; jur. nevarnost možnost, da se zavarovana oseba, zavarovani predmet poškoduje, uniči ♪
  9.      nevárnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na nevarnost: nevarnostne okoliščine; nevarnostno področje / nevarnostni znaki ♦ ekon. nevarnostni razredi razredi, v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost ♪
  10.      nevíhten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nevihto: nevihtni pojavi / nevihten dan; letošnje poletje je bilo zelo nevihtno / nevihtno nebo ♦ meteor. nevihtni oblak; nevihtna fronta ♪
  11.      névma  -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. znak za ton v zgodnjem srednjem veku: nevme in koralne note ♪
  12.      nevóljniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nevoljnike ali nevoljništvo: nevoljniški sloj / nevoljniško pravo / nevoljniški patent zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo ♪
  13.      nevrasteníja  -e ž (ȋ) med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost: zdraviti nevrastenijo / akutna, kronična nevrastenija ♪
  14.      nevrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nevrologe ali nevrologijo: nevrološke preiskave / nevrološka fiziologija / nevrološka klinika / nevrološki kongres ♪
  15.      nevropátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na nevropate ali nevropatijo: nevropatičen bolnik / nevropatična konstitucija ♪
  16.      nevróza  -e ž (ọ̑) med. živčna bolezen duševnega izvora brez organskih okvar: imeti nevrozo / srčna, tesnobna nevroza / organska nevroza nevroza notranjih organov s funkcionalnimi motnjami; pren. družbena nevroza ♪
  17.      nèvsiljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni vsiljiv: prijazen, nevsiljiv človek / nevsiljive vzgojne metode; nevsiljivo vedenje / nevsiljiva reklama / nevsiljiv vonj cvetja; blago z nevsiljivim vzorcem; nevsiljiva barva; po prostoru se je razlegala nevsiljiva glasba nèvsiljívo prisl.: nevsiljivo se oblačiti; nevsiljivo ponujati kaj; nevsiljivo zagovarja svoje mnenje; nevsiljivo vljuden človek ♪
  18.      nèvšéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. ki (komu) ni všeč, ne ugaja: že na prvi pogled jim je bil nevšečen / okus te jedi ji je bil nevšečen; to delo mu je nevšečno / mnogo deklet je še bolj nevšečnih od nje neprivlačnih, neprikupnih nèvšéčno prisl.: stvar se je nevšečno končala; nevšečno opazovati / v povedni rabi zelo nevšečno mi je, da vam moram sporočiti to novico ♪
  19.      nevtrálen  -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ) 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva ◊ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb ♪
  20.      nèzaklénjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni zaklenjen, ni zaprt: hišna vrata je pustil nezaklenjena / vstopil je v nezaklenjeno sobo / prisloniti nezaklenjeno kolo k zidu ♪
  21.      nèzakljúčen  -a -o prid. (ȅ-ȗ) nedokončan: nezaključena debata; povest je ostala nezaključena ♪
  22.      nèzakljúčenost  -i ž (ȅ-ȗ) nedokončanost: povest vzbuja videz neenotnosti in nezaključenosti / arhitektonska nezaključenost stavbe ♪
  23.      nèzamenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da zamenjati: nekateri deli stroja so nezamenljivi / imeti značilen, nezamenljiv obraz / knjiž.: nezamenljiv občutek groze; nezamenljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen ♦ ekon. nezamenljivi denar denar, ki ga denarni organi niso dolžni zamenjati za zlato 2. knjiž. nenadomestljiv: nihče ni nezamenljiv / družinska vzgoja je nezamenljiva ♪
  24.      nèzapísan  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni zapisan: nezapisani verzi / nezapisani stari običaji // nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nezapisani zakoni; po nezapisanem pravilu je imel v restavraciji zmeraj prednost ♪
  25.      nèzaúpnica  -e ž (ȅ-ȗ) izjava, da člani kake skupnosti ne soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, dobiti nezaupnico / parlament je izglasoval vladi nezaupnico; publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju / po nezaupnici je vodstvo odstopilo; pren. s takim izborom je bila naši javnosti izražena nezaupnica ♪

   9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA