Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (9.759-9.783)


  1.      néofašízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem ♪
  2.      néoklasicízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni ♪
  3.      neolítik  -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik ♪
  4.      nèomejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
  5.      nèopravíčenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neopravičenega: neopravičenost izostankov // publ. neupravičenost: končno se je razkrila neopravičenost njegovih sumov ♪
  6.      néoromántika  -e ž (ẹ̑-á) lit. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja nekatere romantične prvine: nemški naturalizem je prehajal v neoromantiko; lirika neoromantike / neoromantika je gojila glasbeno dramo ♪
  7.      nèosedlán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni osedlan: neosedlan konj ♪
  8.      nèoskrunljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne sme oskruniti, onečastiti: neoskrunljive narodne svetinje ♪
  9.      nèosvojljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da osvojiti: neosvojljiva trdnjava / visoki, neosvojljivi vrhovi / ekspr. ponosna, neosvojljiva ženska ♪
  10.      nep  -a in NEP NEP-a [nép] m, tudi neskl. (ẹ̑) zgod., kratica nova ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921 ♪
  11.      nèpísan  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni pisan, ni zapisan: pisano in nepisano leposlovje // nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nepisani zakoni; nepisana pravila ♪
  12.      nèpodkován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni podkovan: nepodkovani konji / v hribe je šel v nepodkovanih čevljih / ekspr. v slovnici je popolnoma nepodkovan ♪
  13.      nèpodkúpen  -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) star. nepodkupljiv: nepodkupen mož / v njem je veliko nepodkupnega ponosa ♪
  14.      nèpogrešljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah ∙ ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko 2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo nèpogrešljívo prisl.: nepogrešljivo sklepati ♪
  15.      nèpokorávanje  -a s (ȅ-ȃ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pokoravanja: nepokoravanje odločbam, sklepom, zakonom ♪
  16.      nèpokóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni pokoren: biti nepokoren zakonom / star. učitelj se je jezil nad nepokornimi učenci neubogljivimi ♪
  17.      nèpokošèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki (še) ni pokošen: vonj po nepokošeni travi / travniki so ostali nepokošeni ♪
  18.      nèpólnjen  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ́) ki ni polnjen: trdi, nepolnjeni bonboni ♪
  19.      nèpopóln  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
  20.      nèpopuláren  -rna -o prid. (ȅ-ȃ) nav. ekspr. ki ni popularen: vlogo so zaupali precej nepopularnemu igralcu / nepopularno ime / publ. končati nepopularno vojno nezaželeno ♪
  21.      nèpopustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna 2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb nèpopustljívo prisl.: nepopustljivo nasprotovati; nepopustljivo odklonilen odnos ♪
  22.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  23.      nèpostáven  -vna -o prid. (ȅ-á) star. nezakonit: nepostavno dejanje, ravnanje ♪
  24.      nèpostávnost  -i ž (ȅ-á) star. nezakonitost: nepostavnost ravnanja / zagrešiti nepostavnosti ♪
  25.      nèpotrében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš ♪

   9.634 9.659 9.684 9.709 9.734 9.759 9.784 9.809 9.834 9.859  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA