Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (959-983)


  1.      gerónt  -a m (ọ̑) zgod. član geruzije ♪
  2.      gerontokracíja  -e ž (ȋ) soc. skupina starejših, starih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na politiko: vloga gerontokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: gerontokracija v Sparti ♪
  3.      gerontológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za gerontologijo ♪
  4.      gerontologíja  -e ž (ȋ) veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje: razvoj gerontologije ♪
  5.      gerontolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gerontologijo: reševanje gerontoloških problemov / gerontološki inštitut ♪
  6.      gibón  in gíbon -a m (ọ̑; ȋ) najmanjša človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v južni Aziji: gibki giboni; giboni in orangutani ♪
  7.      girondist  gl. žirondist ♪
  8.      glavonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke ♪
  9.      gluhoném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) gluh in nem: gluhonemi otroci; gluhonem od rojstva gluhonémi -a -o sam.: zavod za gluhoneme ♪
  10.      gluhonémec  -mca m (ẹ̑) knjiž., redko gluhonem človek: gluhonemca sta se pogovarjala z rokami ♪
  11.      gluhonémka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko gluhonema ženska: gluhonemke so naučili pisati in brati ♪
  12.      gluhonémnica  -e ž (ẹ̑) zavod za gluhoneme: dali so ga v gluhonemnico ♪
  13.      gluhonémost  -i ž (ẹ̄) stanje gluhonemega človeka: slepota in gluhonemost ♪
  14.      gnómon  -a m (ọ̑) astr. kazalec na sončni uri ♪
  15.      gnomónika  -e ž (ọ́) astr. nauk o sončnih urah ♪
  16.      golonág  -a -o prid. (ȃ ā) star. popolnoma, čisto nag ♪
  17.      golonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima gole, bose noge: golonoga plesalka ♪
  18.      gòn  gôna m (ȍ ó) knjiž. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju; nagon: animalni goni v človeku; spolni gon; gon po obstoju, po samoohranitvi / ljubezen je močen življenjski gon gibalo // želja, sla: sledil je svojemu gonu za slavo ♪
  19.      gonáda  -e ž (ȃ) nav. mn., biol. del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolna žleza: razvoj gonad ♪
  20.      góndola  -e ž (ọ̑) 1. dolg, ozek čoln z močnimi krivinami na koncih, ki se rabi v Benetkah: gondola je drsela po Velikem kanalu; sesti v gondolo 2. viseča, zaprta priprava za prevoz ljudi, tovora, navadno pri cepelinu ali žičnici: dvigniti se v gondoli; žičnica z dvema gondolama ♪
  21.      gondoljêr  -ja m (ȇ) kdor kaj prevaža z gondolo: gondoljerji veslajo stoje; beneški gondoljerji ♪
  22.      góndolski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gondolo: barka gondolskega tipa / gondolska žičnica ♪
  23.      gondráč  -a m (á) ekspr., redko godrnjavec, godrnjač: bil je nepomirljiv gondrač ♪
  24.      gondráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. godrnjati: sam zase je nekaj gondral / medved gondra ♪
  25.      góng  -a m (ọ̑) viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa // muz. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov ♪

   834 859 884 909 934 959 984 1.009 1.034 1.059  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA