Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (9-33)
- onaníst -a m (ȋ) kdor (rad) onanira: zašel je v družbo homoseksualcev in onanistov ♪
- onanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od onanist ♪
- ônda prisl. (ȏ) zastar. takrat: verjemite mi, da smo bili onda veliko bolj srečni ♪
- ôndaj prisl. (ȏ) zastar. takrat: vi ste bili ondaj še sila mladi ♪
- óndán prisl. (ọ̑-ȃ) knjiž. pred nekaj dnevi, pred kratkim: ondan se je pri nas oglasil stric; tega človeka sem srečal ondan ♪
- ôndašnji -a -e prid. (ȏ) zastar. takraten: pozabiti njegovo ondašnjo neprijaznost / ondašnji prebivalci ♪
- ôndi in óndi prisl. (ȏ; ọ̑) star. tam: splazil se je na svinjak, da bi ondi prenočil / od ondi se je videlo morje ♪
- ôndile in óndile prisl. (ȏ; ọ̑) star. tamle: ondile so včeraj pokopali ženico ♪
- ondód prisl. (ọ̄) star. po tistih krajih, tam: ondod cvete drevje; ne hodi ondod / potikal sem se brez cilja tod in ondod / od ondod odondod ♪
- ondóten -tna -o prid. (ọ́) star. tamkajšnji: predavati na ondotni univerzi; spopadi med ondotnimi plemeni ♪
- ôndu prisl. (ȏ) zastar. tam: stopil je na grič ter se ondu naužil razgleda ♪
- ondúkaj prisl. (ȗ) zastar. tam: ondukaj rastejo strupene gobe ♪
- ondulácija -e ž (á) kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi: preparati za ondulacijo ♦ friz. hladna ondulacija ki se napravi s kemičnimi sredstvi; trajna ondulacija po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; vodna ondulacija pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko ♪
- ondulacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od ondulacija: ondulacijska sredstva ♪
- ondulíranje -a s (ȋ) glagolnik od ondulirati: barvanje in onduliranje las ♪
- ondulírati -am nedov. in dov. (ȋ) s toploto, kemičnimi sredstvi kodrati: frizerka jo ondulira / ondulirati lase ondulirajóč -a -e: biol. ondulirajoča membrana z rahlejšo citoplazmo obdan nitast izrastek, ki omogoča parazitom gibanje po krvi, sluzi ondulíran -a -o: ondulirani lasje ♪
- onè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: jaz da bi se odkrival pred takim onetom ♪
- oné zaim. neskl., mest., or. ed. m. in s. tudi oném (ẹ̄) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: aro mi je dal one, tisti mešetar; ali si res bil pri onem, pri padarju; glejte, manjka vam one — navdušenje / kam pridemo, če bo že vsak one ukazoval; zadnjič je bil spet pri svoji one / v prislovni rabi one, kaj praviš, na koga meri / v povedni rabi v glavi se mi one ... megli; prim. onega ♪
- onečástiti -im dov. (á ȃ) vzeti čast, dostojanstvo, ugled: pred ljudmi ga je onečastil; s tem dejanjem se je onečastil / onečastili so njegovo ime / onečastiti trupla padlih oskruniti ∙ ekspr. onečastil mu je dekle je spolno občeval z njo onečáščen -a -o: onečaščen človek; počuti se onečaščenega; onečaščena ljubezen ♪
- onečáščati -am nedov. (á) jemati čast, dostojanstvo, ugled: onečaščati nasprotnika; s takim ravnanjem se onečašča / onečašča njegovo ime / onečaščati svete podobe skruniti ♪
- onečáščenje -a s (ȃ) glagolnik od onečastiti: onečaščenje njegovega imena / onečaščenje trupla ♪
- onečaščeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. onečaščati: taka dejanja onečaščujejo človeka / onečaščevati ime koga ♪
- onečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. raba peša umazati, onesnažiti: onečediti obleko, posteljo 2. redko vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je onečedil / onečedili so njegovo ime onečéden in onečéjen -a -o: onečedena obleka; onečeden z blatom ♪
- onečéjati -am nedov. (ẹ́) raba peša mazati, onesnaževati: izpušni plini onečejajo ozračje; z blatnimi čevlji onečeja tla onečéjati se ekspr. iztrebljati se: onečejati se za grmom ♪
- onečístiti -im dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da kaj ni čisto: odplake onečistijo vodo; onečistiti zrak; pren., knjiž. s svojim ravnanjem je onečistila hišo onečíščen -a -o: onečiščen zrak; onečiščena rana ♪
1 9 34 59 84 109 134 159 184 209