Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (809-833)



  1.      enakonóčje  -a s (ọ̑) astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga: bliža se enakonočje / jesensko enakonočje 23. septembra; pomladansko enakonočje 21. marca
  2.      enakonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. rak, ki ima večino nog hodilk enako oblikovanih; mokrica
  3.      enharmóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na enharmonijo: enharmonični toni / enharmonična zamenjava
  4.      enharmoníja  -e ž () muz. pojav, da se more isti ton zapisati z različnimi notami, s čimer se spremeni njegova funkcionalnost
  5.      énkalon  -a m (ẹ̑) tekst. poliamidno vlakno nizozemske proizvodnje: nogavice iz enkalona
  6.      ênodimenzionálen  -lna -o prid. (ē-) ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je enodimenzionalna tvorba; pren. enodimenzionalni lik v drami
  7.      ênokolónski  -a -o prid. (ē-ọ̑) tisk. postavljen v eni koloni, v enem stolpcu: enokolonski stavek; knjiga je navadno enokolonska
  8.      ênokônčen  -čna -o prid. (ē-ó) fiz., v zvezi enokončni vzvod vzvod, ki ima prijemališče sil na isti strani vrtišča
  9.      enolônčnica  -e ž () preprosta jed iz več vrst živil: v šolski kuhinji dobivajo učenci enolončnice / krompirjeva, zelenjavna enolončnica
  10.      ênonadstrópen  -pna -o prid. (ē-ọ̑) ki ima eno nadstropje: enonadstropna hiša; poslopje je enonadstropno / enonadstropni pogradi
  11.      ênonadstrópnica  -e ž (ē-ọ̑) enonadstropna hiša: ob cesti stoji vrsta enonadstropnic
  12.      ênoníten  -tna -o prid. (ē-) ki je iz ene niti: enonitna preja / enonitni šiv ♦ elektr. enonitna žarnica žarnica z eno žarilno nitko
  13.      ênonóg  -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki ima eno nogo: enonog človek / enonoga miza
  14.      ênonóžen  -žna -o prid. (ē-ọ̄) 1. ki ima eno nogo, en podstavek: enonožna miza 2. šport. ki se dela na eni nogi, z eno nogo: enonožni odriv; enonožni počepi
  15.      eón  -a m (ọ̑) pesn. vek, doba: davni eoni
  16.      epigón  -a m (ọ̑) nav. slabš. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: on sploh ni pesnik, je epigon; Jurčičevi epigoni; stranski oltar je delo drugovrstnega kiparskega epigona
  17.      epigónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epigone: epigonska lirika / epigonski pisatelj
  18.      epigónstvo  -a s (ọ̑) nav. slabš. posnemanje del pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: ta pisatelj se nagiba k epigonstvu; plitvo epigonstvo; epigonstvo po vsebini in obliki; njegovo ustvarjanje je daleč od vsakega epigonstva
  19.      epíteton  -a in -eta m, mn. epíteti tudi epíteta s () lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za vse nove vlade je, da so revolucionarne, progresivne
  20.      epitetonéza  -e ž (ẹ̑) lit. raba epitetonov: njegovo izražanje temelji na epitetonezi in metaforiki / takšno ugotovitev potrjuje uporabljena epitetoneza epitetoni
  21.      epíteton órnans  epítetona órnansa in epíteta órnansa m, im., tož. mn. tudi epíteta ornántia [-ncia] s (-ọ̑; -ā) lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek
  22.      eponím  -a m () pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen: seznam eponimov
  23.      épsilon  -a m (ẹ̑) peta črka grške abecede: napisati epsilon [ε] épsilon neskl. pril. peti po vrsti: velikost kota epsilon
  24.      ergonomíja  -e ž () veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo
  25.      ergonómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ergonomijo: ergonomska dognanja / upoštevati ergonomska merila ergonómsko prisl.: ergonomsko oblikovan stol

   684 709 734 759 784 809 834 859 884 909  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA