Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (801-825)
- elektrónka -e ž (ọ̑) elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posredujejo elektroni prehod električnega toka: zamenjati elektronko; uporaba elektronk v kibernetiki; radijski aparat s šestimi elektronkami / Braunova elektronka v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; plinska elektronka katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; snemalna elektronka ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; vakuumska elektronka pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru ♪
- elektrónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt ♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; muz. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah ♪
- elektrónvólt -a m (ọ̑-ọ̑) fiz. enota za merjenje energije atomov, elektronov in sorodnih delcev ♪
- elongácija -e ž (á) astr. s kotnimi merami izražena navidezna oddaljenost planeta od Sonca: v največji elongaciji je vidnost Večernice najboljša / vzhodna elongacija položaj planeta vzhodno od Sonca; zahodna elongacija položaj planeta zahodno od Sonca // fiz. odmik, odklon točke od ravnotežne lege ♪
- embrionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na embrio: embrionalni krvni obtok; embrionalni razvoj; embrionalna celica / embrionalni organ organ, ki ga ima organizem samo v fazi embria / spremljati razvoj družbenega razreda od njegovih embrionalnih oblik; takrat je bila ljudska oblast šele v svojem embrionalnem stanju ♪
- emocionálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na emocijo; čustven: emocionalna napetost, neuravnovešenost; emocionalne in racionalne prvine človeka / emocionalno dojemanje lepote 2. knjiž. ki ga hitro obvladajo čustva: on je emocionalen človek / emocionalni pesnik ◊ lit. emocionalna lirika; psih. emocionalni izraz telesna, posebno obrazna reakcija, ki se javlja med čustvovanjem emocionálno prisl.: biti emocionalno povezan s čim; emocionalno se sproščati; emocionalno hladno vzdušje ♪
- emocionálnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost emocionalnega, čustvenost: emocionalnost pisateljevih črtic / njegove pesmi so prežete z močno emocionalnostjo; pesnik je človek s povečano emocionalnostjo ♪
- empiriomonízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja ♪
- enakonóčje -a s (ọ̑) astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga: bliža se enakonočje / jesensko enakonočje 23. septembra; pomladansko enakonočje 21. marca ♪
- enakonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. rak, ki ima večino nog hodilk enako oblikovanih; mokrica ♪
- enharmóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na enharmonijo: enharmonični toni / enharmonična zamenjava ♪
- enharmoníja -e ž (ȋ) muz. pojav, da se more isti ton zapisati z različnimi notami, s čimer se spremeni njegova funkcionalnost ♪
- énkalon -a m (ẹ̑) tekst. poliamidno vlakno nizozemske proizvodnje: nogavice iz enkalona ♪
- ênodimenzionálen -lna -o prid. (ē-ȃ) ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je enodimenzionalna tvorba; pren. enodimenzionalni lik v drami ♪
- ênokolónski -a -o prid. (ē-ọ̑) tisk. postavljen v eni koloni, v enem stolpcu: enokolonski stavek; knjiga je navadno enokolonska ♪
- ênokônčen -čna -o prid. (ē-ó) fiz., v zvezi enokončni vzvod vzvod, ki ima prijemališče sil na isti strani vrtišča ♪
- enolônčnica -e ž (ȏ) preprosta jed iz več vrst živil: v šolski kuhinji dobivajo učenci enolončnice / krompirjeva, zelenjavna enolončnica ♪
- ênonadstrópen -pna -o prid. (ē-ọ̑) ki ima eno nadstropje: enonadstropna hiša; poslopje je enonadstropno / enonadstropni pogradi ♪
- ênonadstrópnica -e ž (ē-ọ̑) enonadstropna hiša: ob cesti stoji vrsta enonadstropnic ♪
- ênoníten -tna -o prid. (ē-ȋ) ki je iz ene niti: enonitna preja / enonitni šiv ♦ elektr. enonitna žarnica žarnica z eno žarilno nitko ♪
- ênonóg -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki ima eno nogo: enonog človek / enonoga miza ♪
- ênonóžen -žna -o prid. (ē-ọ̄) 1. ki ima eno nogo, en podstavek: enonožna miza 2. šport. ki se dela na eni nogi, z eno nogo: enonožni odriv; enonožni počepi ♪
- eón -a m (ọ̑) pesn. vek, doba: davni eoni ♪
- epigón -a m (ọ̑) nav. slabš. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: on sploh ni pesnik, je epigon; Jurčičevi epigoni; stranski oltar je delo drugovrstnega kiparskega epigona ♪
- epigónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epigone: epigonska lirika / epigonski pisatelj ♪
676 701 726 751 776 801 826 851 876 901