Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (7.909-7.933)


  1.      korájžen  -žna -o prid. (á ā) pog. pogumen: to so korajžni fantje; je premalo korajžen korájžno prisl.: korajžno potegne za zvonec / le korajžno! ♪
  2.      korák  -a m (ȃ) 1. gib noge pri hoji, teku, plesu: vsak korak mu je povzročal bolečine / napravil je dva koraka in padel; storiti (en) korak naprej, nazaj, vstran / delati dolge, drobne, široke, velike korake / kazal je osnovne korake / baletni, plesni korak; ples s poskočnimi koraki; vojaški korak; koraki polke, valčka; ekspr. bližati se s kilometrskimi koraki zelo dolgimi; pren., ekspr. to so bili njegovi prvi koraki v življenje // dotik noge na podlago pri hoji; stopinja: tla so se pri vsakem koraku ugrezala / poznajo se sledovi njegovih korakov 2. nav. ekspr. premikanje s korakanjem; hoja: njegov korak je bil odločen; pospešiti korake; pozna ga po koraku / hitri, počasni koraki / hodil je z drsajočimi, tihimi koraki drsajoče, tiho; približeval se je s težkimi koraki // noga, zlasti pri hoji: koraki so se mu zapletali / zadržati korak // zvok, šum, ki ga povzroča noga, zlasti pri hoji: koraki se bližajo, izgubljajo / zaslišali so se lahki koraki; tihi, ženski koraki 3. ekspr., v prislovni rabi izraža a) prostorsko oddaljenost: do tam je kakih dvajset korakov; nekaj korakov vstran / na vsakih pet korakov; streljati na tri korake / zagleda ga korak od sebe nedaleč; stopil je za korak bliže malo / ona gre še korak dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu b) časovno oddaljenost: do izpolnitve je še dolg korak; en sam korak do sreče 4. mesto med nogami: stati do koraka v vodi / otrok ima pretesne hlačke v koraku 5. ekspr., s prilastkom dejanje, ukrep, ravnanje: to je bil nepremišljen korak; tega koraka se je še dolgo sramovala / storil je potrebne korake / publ.: napraviti resen korak k izboljšanju mednarodnega položaja; diplomatski koraki vlade ● ekspr. niti koraka niso storili ničesar; v tej stroki delamo prve korake smo se z njo šele začeli ukvarjati; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje; ekspr. ranjence smo imeli na vsak korak pogosto, povsod; ekspr. hoditi, iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. štipendije niso šle v korak s stroški niso bile enake, enakovredne stroškom; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. to ugotavlja na, ob vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. bližali so se korak za korakom počasi, postopno ◊ elektr. korak napetosti napetost na določeni razdalji; kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; menjalni korak skupina treh med seboj povezanih korakov, narejenih tako, da se premakne ena noga, pristavi druga in še enkrat premakne prva noga; strojn. korak dolžina, za katero se premakne vijak v vzdolžni smeri, če se zavrti za 90°; šport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju; strumni korak; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi; paradni korak korakanje v določenem ritmu z zelo napetimi nogami; v korak kot povelje začni korakati tako, da se sočasno premikajo iste noge ♪
  3.      korákoma  prisl. (ȃ) premikajoč se s hitrostjo hoje: konji so nehali teči in so stopali v klanec korakoma / ekspr. cilju se približuje korakoma počasi, postopno // v skladu s korakanjem: vojaki gredo na vaje in pojejo glasno, korakoma ♪
  4.      korálen 2 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koral: koralni spev; koralno petje / koralne lestvice v srednjeveški cerkveni glasbi diatonične lestvice z nealteriranimi toni; koralne note; koralno črtovje ♪
  5.      koralíšče  -a s (í) kraj, kjer nabirajo (prave) korale: morje je na tistem koncu polno korališč in morskih čeri ♪
  6.      kórar  -ja m (ọ̑) nar. kanonik: korarji in škof ♪
  7.      kórarski  -a -o prid. (ọ̑) nar. kanoniški: nastanili so jih po samostanskih in korarskih hišah ♪
  8.      kórbica  -e ž (ọ̑) nižje pog. košarica: plete korbice; naložiti jedila v korbico ● nižje pog. dati komu korbico zavrniti njegovo ponudbo za ples; zavrniti ponudbo ♪
  9.      kôrček  -čka m (ó) 1. manjšalnica od korec 1: na polici je stal pločevinast korček 2. nar. ciklama: šopek korčkov; prijeten vonj po korčkih ♪
  10.      kôrec  -rca m (ó) 1. posoda z dolgim ročajem za zajemanje tekočine: piti iz korca; zajeti vodo s korcem / ponudila mu je korec vode / korec za zajemanje gnojnice; pren., knjiž. mladost smo pili iz polnih korcev // taki posodi podoben del kake naprave: korci mlinskih koles / kolesa na korce ♦ teh. korci elevatorja zajemalke 2. žlebasta strešna opeka za pokrivanje primorskih hiš: stare korce bo treba zamenjati / strešni korci 3. nekdaj prostorninska mera, navadno za žito, približno 39 l: mernik pšenice in nekaj korcev ajde 4. nekdaj ploščinska mera, približno 2.000 m2: k hiši je spadalo dvajset korcev polja in trije korci travnikov ♪
  11.      kòreferát  -a m (ȍ-ȃ) krajši referat, ki obravnava isto temo kot glavni referat in jo dopolnjuje: v svojem koreferatu je podal konkretne predloge za rešitev problema; sledili so referati in koreferati ♪
  12.      korektív  -a m (ȋ) knjiž., s prilastkom popravljalni, izboljševalni pripomoček, izboljševalno sredstvo: kritika je bila učinkovit korektiv; dogodke ocenjuje kot korektive političnih napak / osebo si je zamislil kot moralni korektiv družbe; vzgojni korektiv // redko popravek, sprememba: zakon je dobil svoj korektiv ♪
  13.      korektúra  -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje: pomagal je pri korekturah člankov; čaka jo še korektura šolskih nalog 2. tisk. označevanje napak na krtačnem odtisu: potrebna je ponovna korektura / opravil je zadnje korekture zadnji pregled teksta pred tiskom / avtorske korekture avtorjevo spreminjanje teksta med označevanjem teh napak; domača korektura označevanje teh napak v tiskarni sami // nav. mn. krtačni odtis, na katerem so označene napake: nesti korekture v tiskarno; prosil je, naj mu pošlje korekture / brati korekture 3. popravek, sprememba: korektura meje; korekture smeri in položaja / korektura barvnih tonov / gre za korekture in dopolnitve njegovih prejšnjih izjav izboljšave, izboljševanje ♪
  14.      korelacíjski  in korelácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na korelacijo: korelacijske dopolnitve / gre za korelacijsko zvezo med njima korelativno ♦ adm. korelacijski koeficient koeficient, ki izraža stopnjo povezanosti med dvema spremenljivkama; lingv. korelacijski fonemi fonemi, ki so v enakem medsebojnem odnosu ♪
  15.      korelát  -a m (ȃ) knjiž. kar po pomenu, vrednosti ustreza čemu na določenem področju: v glasbi te etične sile niso našle pravega korelata; vsaka literarna smer ima seveda tudi svoj svetovnonazorski korelat / družbeni korelat ♪
  16.      korén  -a m (ẹ̑) 1. odebeljeni del korenine nekaterih rastlin, navadno stožčaste oblike: rastlino izpuliti s korenom; peteršiljev koren // v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen 2. zastar. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi; korenina: drevesce z dolgim korenom; spotaknil se je ob koren stare smreke 3. ekspr., navadno s prilastkom osnova, temelj: spoznati koren problema / tu je v korenu same debate nesporazum // začetek, izvor: to ima svoj koren v preteklosti 4. lingv. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine: določiti koren; glagolski koren / koren besede 5. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent: izračunati koren / bikvadratni koren koren četrte stopnje; kubični ali kubni koren ki ima korenski eksponent 3; kvadratni koren ki ima korenski eksponent 2 ● ekspr. toča je do korena vse potolkla popolnoma, čisto; ekspr. priti stvari do korena spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše ◊ anat. lasni koren del lasu, ki je v koži; nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; koren jezika skrajni zadnji del jezika; koren čutnega ali senzibilnega živca zadnji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k osrednjemu živčevju; koren gibnega ali motoričnega živca prednji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k mišicam; bot. črni koren rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera; trokrpi koralasti koren rastlina z rumenkasto zelenimi cveti in razvejeno koreniko, Corallorhiza trifida; rdeči koren; rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; zlati koren visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih, Asphodelus; teh. koren del lopate, s katerim je ta pritrjena na kolo pri turbinah; koren vara del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov; koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago; zool. koren kljuna, repa; koren hrbtne plavuti ♪
  17.      korenína  -e ž (í) 1. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi: korenine že poganjajo; rastlina je pognala korenine; izruvati plevel s korenino; baldrijanove korenine; korenine vinske trte; vršički korenin; gomolji in korenine; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno / to drevo ima globoke korenine; gnezdasto prepletene korenine; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin 2. ekspr. osnova, temelj: gre za družbene korenine eksistencializma / seči bo treba prav do korenin sistema / sovraštvo ima preveč globoke korenine / zlo izruvati s koreninami vred // začetek, izvor: vsi ti dogodki imajo svoje korenine v preteklosti 3. ekspr. krepek, trden človek: taka korenina mora vzdržati; star je, pa je še vedno korenina; je prava kraška korenina / kot nagovor kako je s teboj, stara korenina / to je še kmet stare korenine 4. zastar. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine; koren: korenina krajevnega imena ● ekspr. iztrebiti kaj do zadnje korenine popolnoma, čisto; ekspr. kaj v korenini zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti ◊ anat. lasna korenina del lasu, ki je v koži; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; bot. adventivne ali nadomestne korenine ki rastejo iz stebla ali listov; geotropične korenine ki rastejo v smeri delovanja težnosti ali proti njej; glavna ali srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; stranske korenine ki rastejo iz glavne korenine; zračne korenine ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka ♪
  18.      koréniti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) mat. računati število, ki, potencirano s korenskim eksponentom, da korensko osnovo: kvadrirati in koreniti ♪
  19.      korénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koren 4, 5: korenski samoglasnik / korenski glagoli glagoli, ki nimajo glagolske pripone / korenski eksponent število, ki izraža stopnjo korena; korenska osnova število, iz katerega se računa koren ◊ teh. korenski varek del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov ♪
  20.      korepetícija  -e ž (í) 1. muz. vaja s solisti, zborom, orkestrom kot priprava za nastop: pevske korepeticije 2. nekdaj ponavljanje učne snovi s kom: korepeticije in inštrukcije ♪
  21.      korepetírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. muz. vaditi, pripravljati za nastop soliste, zbor, orkester: korepetira v operi / korepetirati balet 2. nekdaj ponavljati s kom učno snov: zasluži s tem, da korepetira ♪
  22.      korepetítor  -ja m (ȋ) 1. muz. kdor vadi, pripravlja za nastop soliste, zbor, orkester: dolgo je bil korepetitor pri baletu; zaposlen je kot korepetitor v operi 2. nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot inštruktor in korepetitor ♪
  23.      koriándol  -a m (ȃ) nav. mn. 1. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na maškaradi so si metali konfete in koriandole 2. nar. primorsko barvast papirček, navadno okrogel za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah; konfet: ves je bil posut s koriandoli ♪
  24.      koríst  -i ž (ȋ) 1. kar je, predstavlja določeno vrednoto kot posledico kakega dela, delovanja: to delo mu daje, prinaša korist; od prevajanja ni imel velikih koristi; napraviti več škode kot koristi / gojijo jih zaradi gospodarskih koristi; vse to dela samo zaradi materialnih koristi // nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto sploh: naše koristi se križajo; branil, zagovarjal je njegove koristi; družijo jih skupne koristi / družbene koristi; to zahtevajo javne koristi; podrejati osebne koristi splošnim; zastopa koristi družbe 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice: braniti, zastopati koristi delovnega ljudstva / njihova nesloga nam je bila samo v korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v korist izraža usmerjenost koristi glagolskega dejanja: dela v korist skupnosti; razmerje med prevodi in domačimi deli se nagiba v korist prvih k prvim, na stran prvih ● ekspr. tu je vsaka beseda brez koristi kljub opominjanju, govorjenju se nič ne spremeni; star. to sodelovanje je velike koristi za mir je zelo pomembno, važno; star. delati za korist naroda za blaginjo, srečo ◊ ekon. celotna korist skupna korist od določene količine kake dobrine; marginalna ali mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; jur. premoženjska korist ♪
  25.      koríščenje  -a s (ȋ) glagolnik od koristiti: koriščenje zemljišč / racionalno koriščenje objektov, stanovanj ♪

   7.784 7.809 7.834 7.859 7.884 7.909 7.934 7.959 7.984 8.009  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA