Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (676-700)
- dolgonós -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolg nos: dolgonos deček; ženska je bila majhna in dolgonosa ♪
- dolgonósec -sca [u̯g] m (ọ̑) ekspr. kdor ima dolg nos: kako se mi je posmehoval ta dolgonosec! ♪
- dolgonóska -e [u̯g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko; pren., pesn. goska dolgonoska ♪
- dolgonóžec -žca [u̯g] m (ọ̑) ekspr. žival z dolgimi nogami ♪
- dolgonóžen -žna -o [u̯g] prid. (ọ̄) dolgonog: dolgonožen komar ♪
- dominión -a m (ọ̑) samostojna država, nastala iz britanske kolonije in le rahlo povezana z matično državo: britanski dominioni; dati deželi položaj dominiona ♪
- domofón -a m (ọ̑) elektr. hišni telefon, ki ima en mikrofon nameščen ob vhodnih vratih: oglasiti se obiskovalcu po domofonu ♪
- dón 1 -a m (ọ̑) 1. glas donečega predmeta: zvon ima lep don 2. zastar. donenje: iz stolpa se glasi don zvonov ♪
- dón 2 -a m (ọ̑) v španskem in italijanskem okolju gospod: ošaben don / neskl., kot pristavek k imenu plemiča, duhovnika pri don Kihotu ♪
- dóna in dónna -e [dona] ž (ọ̑) navadno pristavek k imenu plemkinje, v italijanskem okolju gospa: dona Luiza ♪
- doña gl. donja ♪
- donácija -e ž (á) v fevdalizmu podelitev zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge ♪
- donašálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj prinaša: donašalec cigaret, vode ♪
- donašálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj prinaša: donašalka vode ♪
- donášanje -a s (ȃ) glagolnik od donašati: donašanje vode; donašanje iz trgovine ♪
- donášati -am nedov. (ȃ) raba peša 1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička 2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi ♪
- donatíst -a m (ȋ) rel. pripadnik starokrščanske verske sekte, imenovane po škofu Donatu ♪
- donátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: na oltarni sliki je upodobljen tudi donator / bil je med donatorji nove ustanove darovalci ♪
- donátorica -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi ♪
- donátorski -a -o (ȃ) pridevnik od donator: na cerkveni sliki je opaziti tudi donatorske portrete ♪
- dónavski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Donavo: donavski nasipi; donavske vode / donavske ribe ♪
- dónda -e ž (ọ̑) 1. slabš. veliko, nerodno dekle: vaške donde // ekspr. doraščajoča oseba ženskega spola; dekle: taka donda bi se že lahko sama obula; zdaj nisi več majhna, saj si že cela donda 2. nar. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: deklica se igra s svojo dondo ♪
- dóndica -e ž (ọ̑) manjšalnica od donda ♪
- donében -bna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do neba: donebni dimniki; donebne gore ♪
- donebésen -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do nebes: iz hiše so švignili pošastni donebesni plameni; v mestu so same visoke hiše in donebesni stolpi; donebesno gorovje // zelo glasen: slišati je bilo donebesne krike; donebesno vpitje / zavladalo je donebesno veselje zelo veliko ♪
551 576 601 626 651 676 701 726 751 776