Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (659-683)



  1.      divizionár  -ja m (á) nekdaj poveljnik divizije: adjutant divizionarja
  2.      dobičkonôsen  -sna -o prid., dobičkonôsnejši (ó ō) ki prinaša dobiček, korist: poiskal si je zelo dobičkonosen posel; dobičkonosna kupčija; naložiti denar v dobičkonosno podjetje / izbral si je dobičkonosen poklic
  3.      dobičkonôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost dobičkonosnega: dobičkonosnost trgovine
  4.      dobronaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima dobre, poštene namene: noben dobronameren član ne more nasprotovati temu sklepu; tako mislijo vsi dobronamerni ljudje / dobronameren opomin; dobronamerna kritika, pobuda; njene besede so dobronamerne dobronamérno prisl.: svetujem ti dobronamerno
  5.      dobronamérnost  -i ž (ẹ́) lastnost dobronamernega človeka: dvomiti o dobronamernosti kritikov / dobronamernost njunega ravnanja je bila očitna
  6.      dodekafoníja  -e ž () muz. kompozicijska metoda, ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: polemika o dodekafoniji
  7.      dodekafónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dodekafonija: dodekafonska skladba, tehnika
  8.      dogòn  -ôna m ( ó) vodenje živine na določeno mesto: dogon živine na pašnik; dogon živine za odkup / teža živali ob dogonu
  9.      dogoníti  -gónim dov. ( ọ́) redko končati pogon: psi so dogonili; dogoniti divjad
  10.      dogónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dogon: pripeljati živino na dogonsko mesto
  11.      dokončánje  -a s () glagolnik od dokončati: dokončanje začetih del; pooblastila prenehajo z dokončanjem postopka; zagotoviti sredstva za dokončanje zdravstvenega doma
  12.      dokončáti  -ám dov.) 1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo ∙ vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je 2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti dokončán -a -o: po dokončanem obredu so se ljudje razšli; ali je preiskava dokončana? ta roman ni dokončano delo; njeno življenje je dokončano
  13.      dokončávati  -am nedov. () približevati se koncu dela: mizarji na stavbi že dokončavajo / takrat je dokončaval srednjo šolo
  14.      dokônčen  -čna -o prid. (ó) 1. narejen, izveden do konca: pripraviti dokončni načrt; dokončen proizvod; dokončna montaža / dokončna zmaga / delo dobiva dokončno podobo 2. ki se ne da spremeniti; nepreklicen, neovrgljiv: odločba ustavnega sodišča je dokončna; sodba je dokončna / ustvaril si je dokončno mnenje; zavzeti dokončno stališče ∙ publ. o tem pojavu znanstveniki še niso izrekli dokončne besede pojav še ni popolnoma raziskan dokônčno prisl.: dokončno oblikovati; kdo bo o tem dokončno odločal? športno igrišče je treba dokončno urediti; dokončno redigirana drama; sam.: nočem trditi kaj dokončnega; ni še nič dokončnega
  15.      dokončeváti  -újem nedov.) približevati se koncu dela: ali boš kmalu napravil? Pravkar dokončujem; dokončevati risbe
  16.      dokônčnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost dokončnega: dokončnost izdelkov / dokončnost mojega sklepa ni dovoljevala tveganja; v dokončnost tega, kar se je zgodilo, ni verjela; dokončnost odločbe / knjiž. dokončnost pesnikove lirike dovršenost, popolnost
  17.      dolgonóg  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge noge: fant je suh in dolgonog; dolgonoga ženska / dolgonoga žirafa ♦ zool. dolgonogi pajek pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides
  18.      dolgonós  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolg nos: dolgonos deček; ženska je bila majhna in dolgonosa
  19.      dolgonósec  -sca [g] m (ọ̑) ekspr. kdor ima dolg nos: kako se mi je posmehoval ta dolgonosec!
  20.      dolgonóska  -e [g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko; pren., pesn. goska dolgonoska
  21.      dolgonóžec  -žca [g] m (ọ̑) ekspr. žival z dolgimi nogami
  22.      dolgonóžen  -žna -o [g] prid. (ọ̄) dolgonog: dolgonožen komar
  23.      dominión  -a m (ọ̑) samostojna država, nastala iz britanske kolonije in le rahlo povezana z matično državo: britanski dominioni; dati deželi položaj dominiona
  24.      domofón  -a m (ọ̑) elektr. hišni telefon, ki ima en mikrofon nameščen ob vhodnih vratih: oglasiti se obiskovalcu po domofonu
  25.      dón 1 -a m (ọ̑) 1. glas donečega predmeta: zvon ima lep don 2. zastar. donenje: iz stolpa se glasi don zvonov

   534 559 584 609 634 659 684 709 734 759  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA