Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (6.476-6.500)


  1.      hausse  [ós] ž neskl. (ọ̑) ekon. dviganje cen, tečajev na borzi ♪
  2.      hávbica  -e ž (ȃ) voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic ♪
  3.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
  4.      héc  -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
  5.      heinejevski  -a -o [hájn-] prid. (ȃ) tak kot pri Heineju: heinejevska ironija ♪
  6.      héjsasa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa ♪
  7.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-ȃ) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo ♪
  8.      heksa...  ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen ♪
  9.      héksakord  in heksakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov ♪
  10.      heksóda  -e ž (ọ̑) elektr. elektronka s šestimi elektrodami ♪
  11.      hektárski  -a -o prid. (ȃ) ekon., navadno v zvezi hektarski donos, pridelek količina pridelkov, pridelanih na enem hektaru zemljišča v enem letu: doseči višji hektarski donos pšenice ♪
  12.      hektokotíl  -a m (ȋ) zool. paritvena lovka samcev pri nekaterih glavonožcih ♪
  13.      helenizácija  -e ž (á) glagolnik od helenizirati: helenizacija Rima / helenizacija koloniziranih otokov ♪
  14.      hélij  -a m (ẹ́) kem. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element He: s helijem polnjeni baloni ♪
  15.      hélijev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na helij: jedra helijevih atomov ♦ elektr. helijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirani helij ♪
  16.      helikópter  -ja m (ọ́) motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja ♪
  17.      heliocéntričen  tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem ♪
  18.      heliocentrízem  -zma m (ȋ) astr. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja: Kopernikov heliocentrizem ♪
  19.      heliofílen  -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline ♪
  20.      heliográf  -a m (ȃ) 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje ♪
  21.      heliográm  -a m (ȃ) meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram ♪
  22.      helioskóp  tudi helioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) astr. optična priprava za opazovanje Sonca: opazovati s helioskopom ♪
  23.      heliostát  -a m (ȃ) astr. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer ♪
  24.      héliotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo ♪
  25.      hélioterapíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze ♪

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA