Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (559-583)


  1.      demonstránt  -a m (ā á) udeleženec demonstracije 1: razgnati demonstrante; policija je streljala na demonstrante; dolgi sprevodi demonstrantov ♪
  2.      demonstrántka  -e ž (ā) udeleženka demonstracije 1: klici demonstrantk ♪
  3.      demonstrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na demonstrante: razjarjena demonstrantska množica ♪
  4.      demonstratív  tudi démonstrativ -a m (ȋ; ẹ̑) lingv. kazalni zaimek ♪
  5.      demonstratíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali ♪
  6.      demonstrátor  -ja m (ȃ) kdor kaj nazorno prikazuje: demonstrator kozmetičnih preparatov // šol. študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah ♪
  7.      demonstrátorka  -e ž (ȃ) ženska oblika od demonstrator: demonstratorka strojnega pranja / profesorjeva demonstratorka ♪
  8.      demonstríranje  -a s (ȋ) glagolnik od demonstrirati: demonstriranje proti vojni / demonstriranje pri pouku; demonstriranje pripravljanja jedi pred gosti ♪
  9.      demonstrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. množično izražati razpoloženje, navadno v znak protesta: množice so demonstrirale proti diktaturi; študentje so demonstrirali pred ambasado; demonstrirati za enakopravnost 2. preh. nazorno prikazovati pojave ali predmete: demonstrirati delovanje naprave, fizikalni poizkus; izumitelj je demonstriral svojo iznajdbo; praktično demonstrirati // izražati, prikazovati kaj sploh: demonstrirati silo; ni se strinjal in to se je demonstriralo v njegovem vedenju; publ. moštvi sta demonstrirali dober hokej ♪
  10.      démonstvo  in demónstvo -a s (ẹ̑; ọ̑) lastnost, značilnost demonskega: demonstvo zločina ♪
  11.      demontáža  -e ž (ȃ) razstavljanje (na dele), razdiranje: demontaža aparata, stroja; pren., publ. demontaža organizacije // odstranjevanje, odstranitev z mesta, kjer je bilo kaj montirano: demontaža daljnogleda s puške / demontaža tovarne; demontaža raketnih oporišč ♪
  12.      demontážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na demontažo: ustaviti demontažna dela / demontažna skupina delavcev / demontažno pohištvo ki se da razstaviti ♪
  13.      demontíranje  -a s (ȋ) glagolnik od demontirati: demontiranje bombe, motorja / demontiranje industrijskih naprav ♪
  14.      demontírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razstaviti (na dele), razdreti: demontirati motor, stroj / demontirati zračnico s kolesa / demontirati tovarno ♪
  15.      denacionalizácija  -e ž (á) 1. jemanje ali izgubljanje narodne zavesti in znakov narodnosti; raznarodovanje: ljudstvu je pretila nevarnost denacionalizacije in celo iztrebljenja; politika denacionalizacije; proces denacionalizacije / denacionalizacija kulture 2. vrnitev nacionaliziranega premoženja prejšnjim lastnikom: izvesti denacionalizacijo; denacionalizacija bank in industrijskih družb ♪
  16.      denacionalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izvesti denacionalizacijo: denacionalizirati podjarmljeni narod / denacionalizirati industrijo ♪
  17.      deontologíja  -e ž (ȋ) knjiž. predpisi, ki urejajo dolžnosti določenega stanu, poklica: pravna, zdravniška deontologija ♪
  18.      deontolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od deontologija: deontološki kodeks ♪
  19.      depersonalizácija  -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka; proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela ♪
  20.      depersonalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti depersonalizacijo: depersonalizirati človeka; stroj delavca depersonalizira / depersonalizirati delo ♪
  21.      deponènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor kaj deponira: zavarovati blago deponentov ♪
  22.      deponéntnik  -a m (ẹ̑) lingv. glagol s trpno obliko in tvornim pomenom: deponentniki v latinščini ♪
  23.      deponíja  -e ž (ȋ) prostor za odlaganje večjih količin materiala, navadno odvečnega, odlagališče: deponije smeti / deponija kuriva; deponije za gradbeni material ♪
  24.      deponíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deponirati: deponiranje vrednostnih papirjev / deponiranje smeti odlaganje ♪
  25.      deponírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati, izročiti v hrambo: deponirati ček, vrednostne papirje v banki / deponirati valuto na carini deponíran -a -o: deponirano zlato; potrdilo o deponiranem denarju ♪

   434 459 484 509 534 559 584 609 634 659  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA