Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (5.476-5.500)
- dotípkati -am dov. (ȋ) 1. končati tipkanje: tipkarica je dotipkala dopis 2. dodatno, zraven natipkati: dotipkaj še dve vrstici ♪
- dotírati 2 -am dov. (ȋ) ekspr., redko prignati, privesti: tatu so dotirali na stražnico // zastar. izoblikovati popolnoma, do konca; dognati: prevajalec je prevod res dotiral ♪
- dotískati -am dov. (í) 1. končati tiskanje: dotiskati roman 2. dodatno, zraven natisniti: dotiskali so še tisoč izvodov dotískan -a -o: dotiskana pola; knjiga bo kmalu dotiskana ♪
- dotiskováti -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu tiskanja: znamke že dotiskujejo 2. dodatno, zraven tiskati: dotiskovati so morali še inicialke ♪
- dotólči -tólčem [ou̯] dov., dotólci dotólcite in dotolcíte; dotólkel dotólkla (ọ́) potolči, pobiti do konca: dotolkli so jih s puškinimi kopiti; s palico je dotolkel žival / sovražnik nas hoče frontalno dotolči ♪
- dotrobíti in dotróbiti -im dov. (ȋ ọ́) končati trobljenje: trobentač je dotrobil ♪
- dotrpéti -ím dov., tudi dotŕpel; dotrpljèn (ẹ́ í) 1. končati, preživeti trpljenje: prestal je kazen, dotrpel / srce mu je pogumno dotrpelo poraz 2. vznes. umreti: bolnik je dotrpel / v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama ♪
- douméti -úmem stil. -uméjem dov., tudi doúmel; doúmljen tudi doumét (ẹ́ ȗ, ẹ̑) popolnoma, do konca razumeti, spoznati: doumeti bistvo problema, smisel stavka; ne more doumeti vsega, kar se je zgodilo; prizadeval si je doumeti pisateljevo osebnost; doumela je to do dna ♪
- doumévati -am nedov. (ẹ́) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen ♪
- dovléči -vléčem dov., dovléci dovlécite in dovlecíte; dovlékel dovlékla (ẹ́) redko privleči: dovlekel je veliko vejo / dovlekli so najemnike na kontinent dovléči se ekspr. s trudom, naporom priti kam: komaj se je dovlekel do bližnjega drevesa ♪
- dovolílnica -e ž (ȋ) pismeno dovoljenje: preskrbeti dovolilnico; čez blok je hodil s ponarejeno dovolilnico; ribolovna dovolilnica; dovolilnica za prehod čez mejo ♪
- dovolíti -vólim dov. (ȋ ọ́) 1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje ∙ preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Ta človek je izdajalec,« je reklo dekle. »Dovolite! To je nemogoče,« se je branil komandant / ekspr. dovoli, da dvomim o tem 3. zastar.
privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon dovolíti si upati si, drzniti si storiti kaj: dovolil si je neslano šalo; misliš, da si lahko vse dovoliš / dovolil sem si kritiko njegovega dela / kot vljudnostna fraza: dovolil bi si navesti nekaj primerov; dovolil bi si opozoriti še na to dejstvo ∙ ne morem si dovoliti tolikšnega razkošja privoščiti dovóljen -a -o 1. deležnik od dovoliti: kongres ni bil dovoljen; ali je dovoljeno vprašanje; pristopil je k mizi, vprašal: Dovoljeno? in sedel 2. dopusten: dovoljena hitrost; zoper odločbo je dovoljena pritožba; sam.: nogometna tekma je prešla meje dovoljenega ♪
- dovôljkrat prisl. (ȍ) izraža zadostno število ponovitev: to vem, dovoljkrat si mi že pravil; nisi ga še dovoljkrat prosil / to pot sem kar dovoljkrat prehodil velikokrat, večkrat ♪
- dovozíti -vózim dov., dovóžen (ȋ ọ́) 1. končati vožnjo: gnoj je že dovozil 2. z vožnjo spraviti na določen kraj: dovozili so dovolj lesa ♪
- dovprášati tudi dovprašáti -am dov., tudi dovprášala (á á á) redko končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal dovprášati se tudi dovprašáti se z vpraševanjem priti kam: končno se je le dovprašal do prave poti ♪
- dovréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) vreti do konca: mošt je dovrel ♪
- dovŕšen -šna -o prid. (ȓ) lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja: (končno) dovršni glagol; dovršni sedanji čas ♪
- dovrševáti -újem nedov. (á ȗ) približevati se koncu dela; dokončevati: takrat je dovrševal novele; z vso naglico so dovrševali zadnje priprave za sprejem ♪
- dovršítelj -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj dokonča, dovrši: dovršitelj prevoda ♪
- dovršíti -ím dov., dovŕšil (ȋ í) 1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij 2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto dovršívši zastar.: dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini dovršèn -êna -o 1. deležnik od dovršiti: ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen 2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike ♪
- dovŕšnik -a m (ȓ) lingv. glagol, ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja: pravilna raba dovršnikov in nedovršnikov ♪
- dóza 1 -e ž (ọ̑) 1. manjša, lepo izdelana škatla za shranjevanje česa: vzeti cigareto iz doze; cigaretna doza; lesena, rezljana, zlata doza; doze za puder // neprodušno zaprta pločevinasta posoda, zlasti za konzervirana živila: konzervna doza; doza z grahom, fižolom ♦ fot. razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov 2. elektr. kovinski ali plastični okrov, v katerem so narejeni spoji, odcepi, priključki: vgraditi doze / odcepna, priključna doza; gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti; vrezovalna doza priprava, ki pretvarja električno ali zvočno valovanje v mehansko in ga vrezuje v gramofonsko ploščo ♪
- dozídati tudi dozidáti -am dov. (í á í) 1. končati zidanje: letos še ne bomo dozidali; cerkev so dozidali v prejšnjem stoletju 2. zidati do določene meje: hišo so dozidali do slemena 3. dodatno, zraven prizidati: dozidali so še eno nadstropje dozídan -a -o: stavba je že dozidana; dozidano poslopje ♪
- dozidávanje -a s (ȃ) glagolnik od dozidavati: dozidavanje bo letos končano ♪
- dozorélost -i ž (ẹ́) stanje dozorelega: dozorelost sadja / duševna, spolna dozorelost fanta / politična dozorelost delavstva; dozorelost ekonomskih razmer ♪
5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576