Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (526-550)



  1.      daltonízem  -zma m () med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem
  2.      debeloníten  -tna -o prid. () ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina
  3.      debelonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele noge: debelonogi konji / debelonoga miza
  4.      debelonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debel nos: debelonos človek
  5.      deflacionístičen  -čna -o prid. (í) redko deflacijski: deflacionistična politika
  6.      deionizácija  -e ž (á) elektr. izginitev ionov v ionizirani snovi: povzročiti deionizacijo
  7.      dekamerónski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot v Boccacciovem Dekameronu: film je zgrajen po dekameronskem načinu pripovedovanja zgodbe
  8.      dekarbonizácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem ogljika iz jekel in zlitin; razogljičenje: dekarbonizacija spojin
  9.      dekarbonizírati  -am dov. in nedov. () metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin; razogljičiti
  10.      dekolonizácija  -e ž (á) odprava, odpravljanje kolonializma: popolna, postopna dekolonizacija; proces dekolonizacije
  11.      dekomponírati  -am dov. in nedov. () knjiž. razstaviti, razčleniti: dekomponirati besedo
  12.      dekoncentrácija  -e ž (á) prenehanje, odprava koncentracije: dekoncentracija vojaških enot / dekoncentracija oblasti, poslov / dekoncentracija pozornosti
  13.      dekoncentracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dekoncentracijo: dekoncentracijske sile v razvoju industrije
  14.      dekoncentrírati  -am dov. in nedov. () odpraviti koncentracijo: dekoncentrirati vojaške enote / pogoste motnje pri snemanju so igralce dekoncentrirale dekoncentríran -a -o: zaradi zračnih napadov je morala biti industrija dekoncentrirana
  15.      dekonspirácija  -e ž (á) prenehanje konspiracije: zapustili so taborišče zaradi dekonspiracije
  16.      dekonspirírati  -am dov. in nedov. () povzročiti prenehanje konspiracije: zaradi premajhne pazljivosti so dekonspirirali partizansko bolnišnico
  17.      dekontaminácija  -e ž (á) voj. odstranitev bojnih strupov, radioaktivnih snovi: opravljati dekontaminacijo; biološka dekontaminacija; kemična dekontaminacija degazacija
  18.      dekúrion  -a m (ū) pri starih Rimljanih 1. poveljnik vojaške enote desetih konjenikov: ranjeni dekurion 2. član občinskega upravnega sveta v mestih: voliti dekurione
  19.      demimóndka  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, ki je izšla iz višjih družbenih slojev: demimondke in kurtizane; pariške demimondke
  20.      demimóndski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demimondke: demimondsko življenje; sam.: nič demimondskega ni bilo na njej
  21.      demisionírati  -am dov. in nedov. () odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral
  22.      demižón  -a m (ọ̑) velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: demižon s kislino / popili so demižon vina
  23.      démon  tudi demón -a m (ẹ̑; ọ̑) 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon // v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni 2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
  24.      demóničen  -čna -o prid. (ọ́) demonski: demoničen človek / demoničen smehljaj; demoničen značaj / demonični čar; nanj je imel demoničen vpliv; demonična in nepremagljiva moč; sam.: nekaj demoničnega je bilo v njej
  25.      demóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost demoničnega: grozotna, skrivnostna demoničnost zločina / igralec je dal v svojo vlogo veliko demoničnosti; izgubiti čar demoničnosti

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA