Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (526-550)
- daltonízem -zma m (ȋ) med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem ♪
- debeloníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina ♪
- debelonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele noge: debelonogi konji / debelonoga miza ♪
- debelonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debel nos: debelonos človek ♪
- deflacionístičen -čna -o prid. (í) redko deflacijski: deflacionistična politika ♪
- deionizácija -e ž (á) elektr. izginitev ionov v ionizirani snovi: povzročiti deionizacijo ♪
- dekamerónski -a -o prid. (ọ̑) tak kot v Boccacciovem Dekameronu: film je zgrajen po dekameronskem načinu pripovedovanja zgodbe ♪
- dekarbonizácija -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem ogljika iz jekel in zlitin; razogljičenje: dekarbonizacija spojin ♪
- dekarbonizírati -am dov. in nedov. (ȋ) metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin; razogljičiti ♪
- dekolonizácija -e ž (á) odprava, odpravljanje kolonializma: popolna, postopna dekolonizacija; proces dekolonizacije ♪
- dekomponírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razstaviti, razčleniti: dekomponirati besedo ♪
- dekoncentrácija -e ž (á) prenehanje, odprava koncentracije: dekoncentracija vojaških enot / dekoncentracija oblasti, poslov / dekoncentracija pozornosti ♪
- dekoncentracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekoncentracijo: dekoncentracijske sile v razvoju industrije ♪
- dekoncentrírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti koncentracijo: dekoncentrirati vojaške enote / pogoste motnje pri snemanju so igralce dekoncentrirale dekoncentríran -a -o: zaradi zračnih napadov je morala biti industrija dekoncentrirana ♪
- dekonspirácija -e ž (á) prenehanje konspiracije: zapustili so taborišče zaradi dekonspiracije ♪
- dekonspirírati -am dov. in nedov. (ȋ) povzročiti prenehanje konspiracije: zaradi premajhne pazljivosti so dekonspirirali partizansko bolnišnico ♪
- dekontaminácija -e ž (á) voj. odstranitev bojnih strupov, radioaktivnih snovi: opravljati dekontaminacijo; biološka dekontaminacija; kemična dekontaminacija degazacija ♪
- dekúrion -a m (ū) pri starih Rimljanih 1. poveljnik vojaške enote desetih konjenikov: ranjeni dekurion 2. član občinskega upravnega sveta v mestih: voliti dekurione ♪
- demimóndka -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, ki je izšla iz višjih družbenih slojev: demimondke in kurtizane; pariške demimondke ♪
- demimóndski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demimondke: demimondsko življenje; sam.: nič demimondskega ni bilo na njej ♪
- demisionírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral ♪
- demižón -a m (ọ̑) velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: demižon s kislino / popili so demižon vina ♪
- démon tudi demón -a m (ẹ̑; ọ̑) 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon // v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni 2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja ♪
- demóničen -čna -o prid. (ọ́) demonski: demoničen človek / demoničen smehljaj; demoničen značaj / demonični čar; nanj je imel demoničen vpliv; demonična in nepremagljiva moč; sam.: nekaj demoničnega je bilo v njej ♪
- demóničnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost demoničnega: grozotna, skrivnostna demoničnost zločina / igralec je dal v svojo vlogo veliko demoničnosti; izgubiti čar demoničnosti ♪
401 426 451 476 501 526 551 576 601 626