Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (51-75)


  1.      onemogóčati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da kaj ni mogoče: onemogočati komu delo, stike z ljudmi / posebna naprava onemogoča premikanje v levo preprečuje // publ. delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: onemogočati nasprotne igralce ♪
  2.      onemogóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od onemogočiti: onemogočenje političnega delovanja; onemogočenje stikov z drugimi ♪
  3.      onemogóčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, povzročiti, da kaj ni mogoče: onemogočiti komu delo, delovanje, študij; neurje je onemogočilo promet // publ. narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: domači igralci so popolnoma onemogočili nasprotnike; onemogočiti predsednika / pred javnostjo so ga onemogočili onemogóčen -a -o: onemogočen prehod ♪
  4.      onesmísliti  -im dov., onesmíšljen in onesmísljen in onesmíslen (ȋ ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj izgubi smisel: moževa smrt ji je onesmislila življenje; njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo ♪
  5.      onesnáženje  -a s (ȃ) glagolnik od onesnažiti: onesnaženje morja, vode, zraka / stopnja onesnaženja se je povečala ♪
  6.      onesnáženost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost onesnaženega: onesnaženost morja, zraka; stopnja onesnaženosti se je povečala ♪
  7.      onesnaževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju ♪
  8.      onesnaževánje  -a s (ȃ) glagolnik od onesnaževati: onesnaževanje rek, zraka ♪
  9.      onesnaževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: izpušni plini onesnažujejo zrak ♪
  10.      onesnážiti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: onesnažiti vodo, zrak; reke se onesnažijo z odplakami; pri delu si je onesnažil roke umazal onesnážen -a -o: onesnažen zrak; onesnažena živila ♪
  11.      onesposábljati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: onesposabljati ljudi za delo; strah človeka onesposablja za pametno presojanje ♪
  12.      onesposobítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od onesposobiti: onesposobitev človeka za delo, življenje ♪
  13.      onesposóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: poškodba ga je za nekaj časa popolnoma onesposobila; onesposobiti človeka za delo, gibanje; onesposobiti sovražnika za boj / publ. gverilci so onesposobili dva tisoč vojakov // publ. povzročiti, da kaj ne more opravljati svoje funkcije: partizani so onesposobili železniško progo; onesposobiti hiše za bivanje; plazovi so onesposobili cestišče za vožnjo onesposóbljen -a -o: onesposobljen za delo, življenje; onesposobljena ladja ♪
  14.      onesposóbljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od onesposobiti: onesposobljenje človeka za delo / onesposobljenje prometa ♪
  15.      onesposóbljenost  -i ž (ọ̑) lastnost onesposobljenega človeka: delavčeva onesposobljenost za delo / onesposobljenost železniške proge ♪
  16.      onesrečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da je kdo nesrečen: žal mu je, da mora onesrečevati ljudi; s svojim ravnanjem onesrečuje dekle ♪
  17.      onesréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo nesrečen: onesrečiti človeka; to ni mož zate, onesrečil te bo za vse življenje; s svojim dejanjem jih je onesrečil ♪
  18.      onestep  -a [váns-] m (ȃ) družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati onestep // skladba za ta ples ♪
  19.      onesvéstiti se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) omedleti: bolnik se je onesvestil; onesvestiti se od bolečin onesvéščen -a -o: onesveščen človek; onesveščen od utrujenosti; sam.: onesveščenega so odnesli v hišo ♪
  20.      onesvéščati se  -am se nedov. (ẹ́) omedlevati: bolnica se onesvešča; pogosto se onesveščati ♪
  21.      onesvéščenec  -nca m (ẹ̑) kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku ♪
  22.      onesvéščenka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki omedli: pomagati onesveščenki ♪
  23.      onga  ipd. gl. onega ipd. ♪
  24.      óni  -a -o zaim. (ọ̑) 1. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega a) oddaljena, odmaknjena, odvrnjena: ljudje na onem bregu; ona stran hriba je porasla z gozdom b) najbolj oddaljena, odmaknjena: tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne / ta kravata mi ugaja, ona tam pa ne / v samostalniški rabi: ta je priden, oni pa ne; z onim je hodila več let; ta na levi je znan košarkar, oni drugi pa prvak v plavanju // izraža, da je oseba ali stvar, o kateri se govori, bila omenjena v prejšnjem stavku na prvem mestu: prebivalci so deloma kmetje, deloma lovci. Onih je manj, so pa bolj gospodarni 2. izraža nedoločeno odmaknjenost v preteklosti: oni dan je prišel stric; ono noč se je pripetila huda nesreča 3. ekspr., v samostalniški rabi izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vame oni, kako se že piše; kure rade pikajo ono na cesti, saj veste kaj 4. nav. ekspr., v zvezi s ta izraža poljubnost osebe ali stvari: na ulici srečaš tega ali onega znanca; pojav nastopa v tej ali oni obliki / v samostalniški rabi: ta in oni se je kesal, ker je preveč pil; opraviti imam še to in ono v mestu 5. publ., zlasti pred oziralnimi stavki tisti: oni tovariš, ki je v čakalnici, naj vstopi / ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu / v onih davnih časih še ni bilo velikih mest ● oni svet v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; star. ona s koso smrt; prim. le členek ♪
  25.      ónidán  prisl. (ọ̑-ȃ) star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onidan se je oglasil pri nas ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA