Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (401-425)



  1.      brbónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od brbonec: brbonček na bradi
  2.      brbónčica  -e ž (ọ̑) nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože
  3.      brbónec  -nca m (ọ̑) redko izpuščaj, mozolj: brbonec na ustnici
  4.      brezkônčen  -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost; brezkončno gorje / brezkončna tišina ♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika; teh. brezkončna veriga
  5.      brezkončníški  -a -o prid. () lingv. ki je brez končnice: brezkončniški genitiv
  6.      brezkônčnost  -i ž (ó) značilnost, lastnost brezkončnega: brezkončnost vesoljstva; brezkončnost časa / dvigati se v brezkončnost; ladja je izginila v brezkončnosti voda / ekspr. razgovori se vlečejo v brezkončnost zelo dolgo; v neskončnost
  7.      brezkonfesionálec  -lca m () redko brezkonfesionalen človek: biti brezkonfesionalec
  8.      brezkonfesionálen  -lna -o prid. () knjiž. ki je brez konfesije, veroizpovedi: brezkonfesionalen človek; biti brezkonfesionalen / brezkonfesionalna vzgoja
  9.      brezkonfesionálnost  -i ž () lastnost, značilnost človeka brez konfesije, veroizpovedi
  10.      brezkonkurénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez konkurence: brezkonkurenčni uvoznik južnega sadja / ekspr. prepričajte se o brezkonkurenčnih cenah naših izdelkov
  11.      brezpripónski  -a -o prid. (ọ̑) lingv. ki je brez pripone: brezpriponski glagoli
  12.      brezsónčen  -čna -o prid. (ọ̑) ki je brez sonca: brezsončni zimski dnevi
  13.      brezzakonítost  -i ž () knjiž. stanje brez zakonov, postav: strah pred brezzakonitostjo
  14.      brezzakónje  -a s (ọ̑) knjiž. stanje brez zakonov, postav: nastopilo je pravo brezzakonje; nered, upor in brezzakonje
  15.      brkónčica  -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic
  16.      bròn  brôna m ( ó) 1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajnaelektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija // žarg., um. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov 2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron
  17.      brônast  -a -o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igraharheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov brônasto prisl.: bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela
  18.      bronastopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bronasto polt: bronastopolti delavci v pristanišču
  19.      bronca  ipd. gl. bronsa ipd.
  20.      brónčen  -čna -o prid. (ọ̑) ki je iz bronse: brončni premaz; brončna barva; prim. bronsen
  21.      brončén  -a -o prid. (ẹ̑) bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve
  22.      brônec  -nca m (ó) redko bron: verižica iz bronca
  23.      bronén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz brona: bronena posoda, žica
  24.      bronhiálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na bronhije: bronhialne cevke ♦ med. bronhialni katar; bronhialna astma
  25.      bronhiektazíja  -e ž () med. bolezensko razširjen bronhij: bolnik z bronhiektazijami

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA