Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (401-425)
- brbónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od brbonec: brbonček na bradi ♪
- brbónčica -e ž (ọ̑) nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože ♪
- brbónec -nca m (ọ̑) redko izpuščaj, mozolj: brbonec na ustnici ♪
- brezkônčen -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost; brezkončno gorje / brezkončna tišina ♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika; teh. brezkončna veriga ♪
- brezkončníški -a -o prid. (ȋ) lingv. ki je brez končnice: brezkončniški genitiv ♪
- brezkônčnost -i ž (ó) značilnost, lastnost brezkončnega: brezkončnost vesoljstva; brezkončnost časa / dvigati se v brezkončnost; ladja je izginila v brezkončnosti voda / ekspr. razgovori se vlečejo v brezkončnost zelo dolgo; v neskončnost ♪
- brezkonfesionálec -lca m (ȃ) redko brezkonfesionalen človek: biti brezkonfesionalec ♪
- brezkonfesionálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je brez konfesije, veroizpovedi: brezkonfesionalen človek; biti brezkonfesionalen / brezkonfesionalna vzgoja ♪
- brezkonfesionálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost človeka brez konfesije, veroizpovedi ♪
- brezkonkurénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez konkurence: brezkonkurenčni uvoznik južnega sadja / ekspr. prepričajte se o brezkonkurenčnih cenah naših izdelkov ♪
- brezpripónski -a -o prid. (ọ̑) lingv. ki je brez pripone: brezpriponski glagoli ♪
- brezsónčen -čna -o prid. (ọ̑) ki je brez sonca: brezsončni zimski dnevi ♪
- brezzakonítost -i ž (ȋ) knjiž. stanje brez zakonov, postav: strah pred brezzakonitostjo ♪
- brezzakónje -a s (ọ̑) knjiž. stanje brez zakonov, postav: nastopilo je pravo brezzakonje; nered, upor in brezzakonje ♪
- brkónčica -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic ♪
- bròn brôna m (ȍ ó) 1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna ♦ elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija // žarg., um. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov 2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron ♪
- brônast -a -o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah ♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov brônasto prisl.: bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela ♪
- bronastopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bronasto polt: bronastopolti delavci v pristanišču ♪
- bronca ipd. gl. bronsa ipd. ♪
- brónčen -čna -o prid. (ọ̑) ki je iz bronse: brončni premaz; brončna barva; prim. bronsen ♪
- brončén -a -o prid. (ẹ̑) bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve ♪
- brônec -nca m (ó) redko bron: verižica iz bronca ♪
- bronén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz brona: bronena posoda, žica ♪
- bronhiálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bronhije: bronhialne cevke ♦ med. bronhialni katar; bronhialna astma ♪
- bronhiektazíja -e ž (ȋ) med. bolezensko razširjen bronhij: bolnik z bronhiektazijami ♪
276 301 326 351 376 401 426 451 476 501