Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (3.784-3.808)


  1.      zgódnjebronastodôben  -bna -o prid. (ọ̄-ó ọ̄-ō) nanašajoč se na zgodnjo bronasto dobo: zgodnjebronastodobna naselbina / zgodnjebronastodobno orodje ♪
  2.      zgoniti se  gl. izgoniti se ♪
  3.      zgónje  zgónj ž mn. (ọ́ ọ̑) nar. pot, po kateri hodi živina na pašo: navzgor sta se vzpenjala po zgonjah ♪
  4.      zgònt  zgónta m (ȍ ọ́) etn. vsak od na štiri ali osem delov preklanega hloda za izdelovanje deščic za obode sit, rešet: skladovnica zgontov ♪
  5.      zirkon  ipd. gl. cirkon ipd. ♪
  6.      zlatonôsen  -sna -o prid. (ó ō) petr. ki vsebuje zrna, drobce zlata: zlatonosni pesek; zlatonosna reka ♪
  7.      zlonaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima zle, nepoštene namene: klevete so širili zlonamerni ljudje; vsi niso bili zlonamerni / zlonameren pogled; zlonamerna kritika, propaganda zlonamérno prisl.: zlonamerno širiti govorice ♪
  8.      zlonamérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zlonamernega: očitati komu zlonamernost / zlonamernost članka ♪
  9.      zlonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki prinaša zlo, nesrečo: zlonosni tujci; zlonosna ženska / zlonosni oblaki; zlonosne iskre; zlonosno nagnjenje / zlonosno pokanje ledu ♪
  10.      zmagonôsen  -sna -o prid. (ó ō) star. zmagovit: zmagonosna vojska / zmagonosni boji / zmagonosen pogled zmagoslaven zmagonôsno prisl.: zmagonosno pogledati ♪
  11.      zmontírati  -am dov. (ȋ) 1. pritrditi, dati stroj, sestavni del dokončno na določeno mesto; namestiti, postaviti: zmontirati luč na strop 2. narediti napravo iz prej pripravljenih delov, sestaviti: zmontirati motorno kolo / zmontirati hišo; pren. zmontirati radijsko oddajo 3. film. načrtno povezati, urediti posnetke v film: zmontirati prizore v celoto / zmontirati film zmontíran -a -o: zmontirani posnetki; film je zmontiran ♪
  12.      znánoneznàn  in znánoneznán -ána -o prid. (á-ȁ á-á; á-á) knjiž. skrivnosten: skušal se je približati temu znanoneznanemu obrazu ♪
  13.      zóna  -e ž (ọ̑) neprijeten občutek z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: nenadoma ga je obšla zona; ob teh besedah ga je spreletela mrzla zona ♪
  14.      zona  predel gl. cona ♪
  15.      zonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: zonegavi že tisto večerjo, lačen sem; z lučjo bo treba nekaj zonegaviti, da bo gorela / bodo že naredili, je zonegavil rekel, povedal ● ekspr. dekle se je zonegavilo s tujcem imelo ljubezenske, spolne odnose ♪
  16.      zoonóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen živali, ki se prenaša tudi na človeka: preprečevanje in zatiranje zoonoz ♪
  17.      zóoplánkton  -a m (ọ̑-ȃ) biol. živalski mikroorganizmi, ki lebdijo v vodi, živalski plankton: fitoplankton in zooplankton ♪
  18.      zracionalizírati  -am dov. (ȋ) 1. uskladiti z razumom: zracionalizirati nauk; reformacija je skušala zracionalizirati religijo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: zracionalizirati delo / zracionalizirati podjetje zracionalizíran -a -o: zracionaliziran način razmišljanja; zracionalizirana metoda ♪
  19.      zrevolucionírati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. narediti kaj revolucionarno: zrevolucionirati delavstvo; s svojimi idejami je zrevolucioniral množice / zrevolucionirati družbeno zavest 2. povzročiti velike, hitre spremembe na kakem področju človekovega delovanja: zrevolucionirati gospodarstvo, promet / ekspresionizem je zrevolucioniral obliko zrevolucioníran -a -o: zrevolucionirani delavci; vsa dežela je bila zrevolucionirana ♪
  20.      zúnajpenziónski  -a -o prid. (ú-ọ̑) tur. nanašajoč se na storitve zunaj penziona: zunajpenzionske cene / zunajpenzionska ponudba ♪
  21.      zúnajsezónski  -a -o prid. (ú-ọ̑) ki ni v sezoni: zunajsezonski meseci / zunajsezonski turizem; zunajsezonske cene ♪
  22.      zúnajzakónski  -a -o prid. (ú-ọ̄) jur. ki ni v zakonski zvezi: živeti v zunajzakonski skupnosti ♪
  23.      zvón  -a tudi -á m, mn. zvonóvi (ọ̑) 1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje; narediti, uliti zvon; obesiti, sneti zvonove; udariti na zvon; zvoniti z vsemi zvonovi; bronast, železen zvon; kembelj, plašč zvona / stolp z zvonovi zvonik / cerkveni zvon; mali, srednji, veliki zvon // glas, ki ga daje ta predmet pri udarjanju po njegovi površini: zvon odmeva, se razlega po dolini / opoldanski, večerni zvon // ta predmet kot sredstvo za naznanjanje česa: zvon naznanja, da nekje gori; zvon je odbil, udaril poldne / ekspr. zvon mu bije z bitjem naznanja njegovo smrt; na pogrebu mu zvoni; biti plat zvoná z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo / dajati opozorila z ladijskim zvonom; mrliški zvon v krščanskem okolju navadno najmanjši zvon, ki naznanja smrt koga; vznes. poje mu večni zvon mrliški zvon; ekspr. zapeli so velikonočni zvonovi začeli so zvoniti slovesno kakor na veliko noč 2. navadno s prilastkom zvonu podobna priprava, del stroja: zamenjati zvon pihalnega stroja / gumijasti zvon za čiščenje zamašenih cevi s pomočjo tlaka; potapljaški zvon za opravljanje del pod vodo; stekleni zvon za shranjevanje živil, zlasti sira ● zvonovi gredo v Rim v krščanskem okolju na veliki četrtek prenehajo zvoniti; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obešati na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; ekspr. bila je najlepše dekle pod našim zvonom v naši župniji; plat zvoná že bije plat zvoná zadnji čas je, da se kaj stori, ukrene; problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvoná da bi bilo treba opozarjati nanj; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvoná drugo, nasprotno trditev, mnenje; hlače na zvon ki imajo hlačnice spodaj razširjene ◊ muz. zvonovi glasbilo iz visečih kovinskih palic ali cevi, na katere se udarja s tolkačem ♪
  24.      zvonár  -ja m (á) 1. kdor zvoni v cerkvi: zvonar zvoni poldne 2. kdor se ukvarja z ulivanjem zvonov: zvonar je izdelal tri velike zvonove ♪
  25.      zvonaríca  -e ž (í) zvončarka: zvonarica se je oddaljila od črede ♪

   3.659 3.684 3.709 3.734 3.759 3.784 3.809 3.834 3.859 3.884  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA