Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (3.484-3.508)


  1.      táhion  in tahión -a m (ȃ; ọ̑) fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih ♪
  2.      taksón  -a m (ọ̑) biol. skupina organizmov, ki se uvršča v določeno sistematsko kategorijo ♪
  3.      taksonomíja  -e ž (ȋ) biol. nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali: rastlinska taksonomija ♪
  4.      tálion  -a m (ȃ) jur. povračilo, kaznovanje z enakim zlom: pri zločinu je šlo za talion; pravo taliona ♪
  5.      talón  -a m (ọ̑) 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona 2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon // del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku, čekovni odrezek ♪
  6.      tampón  -a m (ọ̑) 1. zvitek gaze, vate za čiščenje okolice ran, zaustavljanje krvavitve, vpijanje tekočine: narediti tampon iz gaze; natlačiti tampone v nos; sterilni tamponi 2. publ. zaščitni, ločilni vmesni pas, področje: narediti tampon med industrijskim in stanovanjskim delom naselja / naša država naj bi bila tampon med blokoma 3. žarg., grad. plast gramoza pod vrhnjo plastjo cestišča; tamponski sloj: nanesti plast asfalta na tampon ♪
  7.      tamponáda  -e ž (ȃ) med. zapolnitev s tamponom, tamponi, da se zaustavi krvavitev, odstrani tekočina: tamponada nosu, rane ♪
  8.      tamponírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. zapolniti kaj s tamponom, tamponi, da se zaustavi krvavitev, odstrani tekočina: tamponirati nos, rano ♪
  9.      tampónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tampon: tamponski zvitek / tamponska država država, ki zaradi svojega položaja med dvema državama preprečuje njune medsebojne spopade ♦ grad. tamponski sloj plast gramoza pod vrhnjo plastjo cestišča ♪
  10.      tankonóg  tudi tenkonóg -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanke noge: tankonoga žival / ekspr. tankonogo stojalo za note // ekspr. vitkonog, drobnonog: tankonogo dekle ♪
  11.      tankonós  tudi tenkonós -a -o [druga oblika tǝn ] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanek nos: tankonos človek ♪
  12.      tapisón  -a m (ọ̑) pog. tapisom: polagati tapison ♪
  13.      taponíranje  -a s (ȋ) glagolnik od taponirati: taponiranje okoli oči ♪
  14.      taponírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kozm. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se z blazinicami prstov: taponirati okolico ust ♪
  15.      teflón  -a m (ọ̑) kem. umetna snov iz ogljika in fluora, odporna proti kemikalijam in višjim temperaturam: prevleči posodo s teflonom ♪
  16.      teflónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teflon: teflonska prevleka / teflonska posoda ♪
  17.      tektónika  -e ž (ọ́) 1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika 2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika 3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije // sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko 4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike ◊ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive ♪
  18.      tektónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tektoniko: a) tektonski premiki / tektonske sile / tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; tektonski potres potres zaradi tektonskih premikov; tektonska karta karta, ki prikazuje zgradbo in preoblikovanje zemeljske skorje; tektonsko jezero jezero, ki nastane zaradi tektonskih premikov b) tektonska oblika pesmi / tektonsko načelo v arhitekturi tektónsko prisl.: tektonsko aktivno gorstvo; tektonsko zaključen prostor ♪
  19.      telefón  -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka ● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze ◊ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon ♪
  20.      telefonáda  -e ž (ȃ) ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo: zaman so bile vse njegove telefonade ♪
  21.      telefonáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. večkrat, pogosto telefonirati: kar naprej mu telefonari ♪
  22.      telefóničen  -čna -o prid. (ọ́) telefonski: telefonično obvestilo telefónično prisl.: telefonično sporočiti ♪
  23.      telefoníja  -e ž (ȋ) ptt 1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo 2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo ♪
  24.      telefoníranje  -a s (ȋ) glagolnik od telefonirati: odločiti se za telefoniranje; pogosta telefoniranja / poslušati telefoniranje ♪
  25.      telefonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. sporočiti po telefonu: telefoniral mi je, da ne more priti; telefonirati od doma, v službo; večkrat si telefonirava / telefonirati na telefonsko številko 331 021 / telefonirati po zdravnika / telefonira že pol ure 2. uporabiti telefon za vzpostavitev telefonske zveze: naučiti se telefonirati; pokazati komu, kako se telefonira / telefoniral sem mu, pa se nihče ne oglasi telefoníran -a -o: telefonirano sporočilo ♦ ptt telefonirani telegram telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu ♪

   3.359 3.384 3.409 3.434 3.459 3.484 3.509 3.534 3.559 3.584  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA