Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (3.476-3.500)



  1.      štíridimenzionálen  -lna -o prid. (-) ki ima štiri dimenzije, razsežnosti: prostor in čas predstavljata štiridimenzionalen svet
  2.      štíritónski  -a -o prid. (-ọ̑) težek štiri tone: štiritonsko nosilno ogrodje // ki ima nosilnost štiri tone: štiritonski tovornjak
  3.      štradón  -a m (ọ̑) pot, cesta na Ljubljanskem barju z jarkoma na obeh straneh in navadno drevoredom: zgraditi štradon / stanovati na Velikem štradonu
  4.      štrbóncelj  -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji
  5.      štúrmbataljón  -a m (ú-ọ̑) v stari Avstriji bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih; jurišni bataljon: v prvi svetovni vojni je bil komandant šturmbataljona
  6.      švadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: švadron huzarjev
  7.      švadronêr  -ja m () zastar. bahač, širokoustnež: hitro je spregledal tega švadronerja
  8.      švadronírati  -am nedov. () zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira
  9.      táhion  in tahión -a m (; ọ̑) fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih
  10.      taksón  -a m (ọ̑) biol. skupina organizmov, ki se uvršča v določeno sistematsko kategorijo
  11.      taksonomíja  -e ž () biol. nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali: rastlinska taksonomija
  12.      tálion  -a m () jur. povračilo, kaznovanje z enakim zlom: pri zločinu je šlo za talion; pravo taliona
  13.      talón  -a m (ọ̑) 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona 2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon // del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku, čekovni odrezek
  14.      tampón  -a m (ọ̑) 1. zvitek gaze, vate za čiščenje okolice ran, zaustavljanje krvavitve, vpijanje tekočine: narediti tampon iz gaze; natlačiti tampone v nos; sterilni tamponi 2. publ. zaščitni, ločilni vmesni pas, področje: narediti tampon med industrijskim in stanovanjskim delom naselja / naša država naj bi bila tampon med blokoma 3. žarg., grad. plast gramoza pod vrhnjo plastjo cestišča; tamponski sloj: nanesti plast asfalta na tampon
  15.      tamponáda  -e ž () med. zapolnitev s tamponom, tamponi, da se zaustavi krvavitev, odstrani tekočina: tamponada nosu, rane
  16.      tamponírati  -am dov. in nedov. () med. zapolniti kaj s tamponom, tamponi, da se zaustavi krvavitev, odstrani tekočina: tamponirati nos, rano
  17.      tampónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tampon: tamponski zvitek / tamponska država država, ki zaradi svojega položaja med dvema državama preprečuje njune medsebojne spopadegrad. tamponski sloj plast gramoza pod vrhnjo plastjo cestišča
  18.      tankonóg  tudi tenkonóg -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanke noge: tankonoga žival / ekspr. tankonogo stojalo za note // ekspr. vitkonog, drobnonog: tankonogo dekle
  19.      tankonós  tudi tenkonós -a -o [druga oblika tǝn ] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanek nos: tankonos človek
  20.      tapisón  -a m (ọ̑) pog. tapisom: polagati tapison
  21.      taponíranje  -a s () glagolnik od taponirati: taponiranje okoli oči
  22.      taponírati  -am nedov. in dov. () kozm. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se z blazinicami prstov: taponirati okolico ust
  23.      teflón  -a m (ọ̑) kem. umetna snov iz ogljika in fluora, odporna proti kemikalijam in višjim temperaturam: prevleči posodo s teflonom
  24.      teflónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teflon: teflonska prevleka / teflonska posoda
  25.      tektónika  -e ž (ọ́) 1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika 2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika 3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije // sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko 4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike ◊ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive

   3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA