Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (3.309-3.333)


  1.      skonstruíranost  tudi izkonstruíranost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost skonstruiranega: moti skonstruiranost zgodbe; nekatere novele puščajo vtis skonstruiranosti / skonstruiranost obtožb ♪
  2.      skonstruírati  -am tudi izkonstruírati -am dov. (ȋ) 1. uresničiti svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: skonstruirati napravo, stroj / skonstruiral je nov tip avtomobila // redko sestaviti, narediti: zvočnike je sam skonstruiral / skonstruirati nove predpise; tak sistem nagrajevanja so si sami skonstruirali 2. ekspr. neprepričljivo, slabo napisati, opisati: pisatelj je zgodbo preveč skonstruiral / vse obtožbe so skonstruirali so si jih izmislili; to si je skonstruiral v svojih možganih skonstruíran tudi izkonstruíran -a -o: za dirke skonstruiran avtomobil; skonstruiran jezik; značaj glavnega junaka je problematičen in skonstruiran; skonstruirana zgodba ∙ ekspr. skonstruiran konflikt umetno izzvan ♪
  3.      skónto  -a m (ọ̑) ekon. zmanjšanje prodajne cene; popust: dati, odobriti skonto; desetodstotni skonto / blagajniški skonto zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu; blagajniški popust ♪
  4.      skóntro  -a m (ọ̑) fin., do 1945 pomožna knjiga za vpisovanje knjigovodskih podatkov: pregledati skontro ♪
  5.      skonvencionalizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti konvencionalno: skonvencionalizirati umetnost skonvencionalizíran -a -o: skonvencionalizirana simbolika ♪
  6.      slabonaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima slabe, nepoštene namene: spoznali so ga za slabonamernega in zavistnega človeka / slabonamerna kritika ♪
  7.      slavónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Slavonce ali Slavonijo: slavonski gozdovi / slavonska govorica ♪
  8.      slokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima dolge in suhe noge: slokonoga čaplja ♪
  9.      slòn  slôna m (ȍ ó) 1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon ∙ pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden ♦ zool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon po velikosti in trobcu slonu podoben morski sesalec, Mirounga 2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl ♪
  10.      slônar  tudi slonár -ja m (ȏ; á) kdor goni, vodi slona: bil je izkušen slonar ♪
  11.      slônast  -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri slonu: slonaste noge ♪
  12.      slônček  -čka m (ȏ) 1. manjšalnica od slon: slonica in slonček 2. igrača, ki predstavlja slona: igrati se z gumijastim slončkom ♪
  13.      slonéti  -ím nedov. (ẹ́ í) navadno s prislovnim določilom 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sloneti na ograji, podboju; slonela je na okenski polici in gledala na ulico; sloneti ob drevesu, zidu; negibno sloneti / lestev sloni ob deblu; v kotu sloni puška / njegova roka je slonela na dekletovi rami / bolnik sloni na divanu, v naslanjaču sedi naslonjen; speči otrok sloni na materini roki 2. biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj: ostrešje sloni na nosilcih; balkon sloni na stebrih 3. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: hiša je z zadnjo stranjo slonela na pobočju / vas sloni v rebri 4. ekspr. biti, nahajati se: že spet sloni pri sosedi; kar naprej sloni v gostilni 5. navadno v zvezi z na imeti kaj za osnovo, izhodišče: državna ureditev sloni na demokraciji; predavanje sloni na novih podatkih; vse delo sloni na laboratorijskih raziskavah / publ. zaupanje delavcev vanj sloni na njegovem delu; ekspr. njun zakon sloni na laži odnosi v njunem zakonu niso pristni, iskreni ● ekspr. kaj pa sloniš, delaj lenariš; publ. vsa odgovornost sloni na nas mi smo za vse odgovorni; ekspr. vsa skrb sloni na materinih ramah za vse mora skrbeti mati; ekspr. dolgo je slonel nad knjigo jo bral, študiral sloné star.: ob oknu slone, je poslušala petje slonèč -éča -e: sloneč ob vežnih vratih, je gledal sprevod; objaviti na statistiki sloneče podatke; biti v slonečem položaju ♪
  14.      sloníca  tudi slônica -e ž (í; ó) samica slona: slonica z mladičem ♪
  15.      slonìč  -íča m (ȉ í) slonček: siv slonič ♪
  16.      slonílo  -a s (í) star. naslonjalo: stol brez slonila ♪
  17.      slônji  -a -e prid. (ȏ) nanašajoč se na slone: slonja ušesa / slonji mladič / slonja čreda / ekspr. njegova slonja hoja nerodna, okorna ♪
  18.      slonokoščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz slonovine: slonokoščeni okrasni glavnički ∙ knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja 2. po barvi podoben slonovini: slonokoščena polt ♪
  19.      slonokoščenína  -e ž (í) knjiž. slonovina: izdelki iz slonokoščenine ♪
  20.      slonokoščevína  -e ž (í) knjiž. slonovina: ročaj iz slonokoščevine ♪
  21.      slônov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na slone: slonov rilec / slonova kost zobovina slonovih oklov ∙ ekspr. ima slonovo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden ♪
  22.      slonovína  -e ž (í) zobovina slonovih oklov: izdelki iz slonovine; njen obraz je bel kot slonovina ♪
  23.      slonovínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz slonovine: slonovinast držaj, okvir 2. po barvi podoben slonovini: slonovinasto čelo slonovínasto prisl.: slonovinasto beli zobje ♪
  24.      slônovski  -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri slonu: slonovska koža; njegove slonovske noge ♪
  25.      sluhonémost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nemost brez gluhosti: sluhonemost otroka ♪

   3.184 3.209 3.234 3.259 3.284 3.309 3.334 3.359 3.384 3.409  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA