Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (3.284-3.308) 
- skéleton -a m (ẹ̑) šport. nizke tekmovalne sani, na katerih se vozi leže na trebuhu: vožnja s skeletonom // športna panoga, ki goji tekmovanje na takih saneh: svetovno prvenstvo v skeletonu ♪
- skióptikon -a m (ọ́) nekdaj priprava za projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: šola ima star skioptikon ♪
- sklòn sklôna m (ȍ ó) lingv. oblika samostalniške ali pridevniške besede za posebne skladenjske vloge: samostalnik, pridevnik v prvem sklonu ednine / ujemati se v sklonu / odvisni sklon vsak od šestih sklonov razen imenovalnika ● zastar. strmi skloni gor strma pobočja; knjiž., redko cesta zavije pod primernim sklonom nagibom, naklonom ♪
- sklonílo -a s (í) lingv. končnica, ki izraža sklon; sklonska končnica: v besedi tetama je -ama sklonilo ♪
- sklonína -e ž (í) knjiž., redko pobočje, strmina: pot drži po sklonini ♪
- skloníti sklónim dov. (ȋ ọ́) premakniti zgornji del česa navzdol, proti tlom: ko je šel skozi vrata, je sklonil glavo; skloniti hrbet; skloniti glavo h komu, nad čim / labod je sklonil vrat; ekspr. pod težo snega so smreke globoko sklonile veje upognile / skloniti glavo v pozdrav; ob žalostni novici so se glave sklonile ● zastar. kaj ga je sklonilo, da je to storil nagnilo; na ukaz je molče sklonil glavo z gibom glave navzdol izrazil soglasje; ekspr. prej ali slej boš sklonil glavo se boš uklonil, vdal skloníti se 1. premakniti glavo, zgornji del telesa navzdol, zlasti
naprej: sklonil se je in pobral kamen; sklonil se je, da bi zavezal čevelj; skloniti se nad zemljevid; skloniti se po poleno; skloniti se skozi okno / skloniti se pod težkim bremenom upogniti se 2. zastar. vzdigniti se, vzravnati se: bolnik se je napol sklonil v postelji / skloniti se kvišku, pokonci ● knjiž. dan se je sklonil zvečerilo se je; knjiž., ekspr. nihče se ni sklonil k meni mi ni pomagal; knjiž. mrak se je sklonil na zemljo zmračilo se je; ekspr. ko se je prižgala luč, se je takoj sklonil nad knjigo začel brati, študirati sklonívši star.: vstopil je, sklonivši glavo; sklonivši se k
njemu, ga je tiho vprašal sklónjen -a -o: sklonjena drža, postava; s sklonjeno glavo, star. sklonjene glave je šel po cesti; sklonjen hoditi, sedeti ♪
- skloníti se sklónem se dov. (ȋ ọ́) nar. skloniti se sklonim se: sklone se in pobere kamen ♪
- sklónjenost -i ž (ọ́) stanje sklonjenega: sklonjenost telesa ♪
- sklonljív -a -o prid. (ȋ í) lingv. ki se da sklanjati: samostalniki so sklonljive besede ♪
- sklonljívost -i ž (í) lingv. lastnost, značilnost sklonljivega: sklonljivost besede ♪
- sklónski tudi sklônski -a -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na sklon: sklonska napaka / sklonske končnice sklónsko tudi sklônsko prisl.: sklonsko se ujemati ♪
- skokonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. 1. ki se premika v skokih: skokonoge kobilice, žabe / skokonogi jeleni 2. poskočen: takrat sem bil še skokonog ♪
- skomponírati -am dov. (ȋ) 1. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo, zložiti: skomponirati opero / to popevko je skomponiral posebej zanjo // redko ustvariti, napisati umetniško delo sploh: skomponiral je več novel 2. knjiž. sestaviti, zložiti: umetnik je skomponiral spomenik iz različnih figur / skomponirati pesniško zbirko po artistični zahtevnosti skomponíran -a -o: skomponirana pesem; domiselno skomponirane telovadne vaje ♪
- skônca prisl. (ó) star. 1. od začetka, na začetku: skonca je molčal, potem se je pa le oglasil / jama je skonca tako visoka, da lahko stojiš 2. na koncu, ob koncu: bodice so skonca rdeče ♪
- skônca predl. (ó) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: stala sta skonca njive ♪
- skôncem predl. (ó) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: sestra je slonela skoncem postelje ♪
- skôncema prisl. (ō) star. na koncu: hiša ima skoncema tri okna / palica je padla skoncema na tla s koncem ♪
- skôncema predl. (ō) star., z rodilnikom na konec: usedel se je skoncema mize in opazoval ljudi / stal je skoncema postelje na koncu, ob koncu ♪
- skoncentríranost -i ž (ȋ) značilnost skoncentriranega: skoncentriranost delavstva v velikih industrijskih središčih / miselna skoncentriranost ♪
- skoncentrírati -am dov. (ȋ) povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočiti, nakopičiti: poveljstvo je skoncentriralo čete v bližini sovražnikovih položajev; skoncentrirati industrijo v severnem delu države / ves kapital se je skoncentriral v rokah peščice ljudi // združiti na enem mestu, usmeriti v središče: skoncentrirati funkcije / skoncentrirati pozornost ● publ. skoncentrirati napore v izgradnjo samoupravnih odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za samoupravne odnose skoncentrírati se (miselno) se zbrati, osredotočiti se na kaj: učenec se ni mogel skoncentrirati; skoncentrirati se pri delu, pred nastopom // v zvezi z na usmeriti
prizadevanje, aktivnost: skoncentrirati se na vožnjo skoncentríran -a -o: čete so bile skoncentrirane ob meji ♪
- skončáti -ám dov. (á ȃ) končati: če mu bomo pomagali, bo prej skončal; skončati začeto delo / skončati nalogo, pismo / skončati šolo, študij dokončati / skončal je v ječi / skončal je na vislicah umrl / razprava se bo kmalu skončala / vse se je srečno skončalo skončán -a -o: sestala sta se po skončanem pouku; skončano delo ♪
- skončávati -am nedov. (ȃ) star. končevati: skončavati svoje delo / skončavati šolo / poletje se skončava / pot se skončava pod hribom ♪
- skônčen -čna -o prid. (ó) ki je, se nahaja na koncu: skončna deska; skončna stopnica je slabo pribita / skončna okna na stranski steni ♪
- skončeváti -újem nedov. (á ȗ) star. končevati: dela že skončujejo / s temi besedami skončuje poročilo / zima se že skončuje / steza se skončuje malo pod vrhom ♪
- skončníca -e ž (í) star. čelna deska postelje; končnica: zadel je ob skončnico; lepo rezljana skončnica / skončnica postelje ● star. poslikane skončnice panjske končnice ♪
3.159 3.184 3.209 3.234 3.259 3.284 3.309 3.334 3.359 3.384 
