Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (3.009-3.033)



  1.      pronicávost  in pronícavost -i ž (á; í) lastnost, značilnost pronicavega človeka: občudovali so njegovo pronicavost pri presojanju dogodkov; pisateljeva kritična, miselna pronicavost / pogled, poln pronicavosti / probleme je reševal z veliko pronicavostjo / njegovi članki so polni pronicavosti
  2.      pronicljív  -a -o prid. ( í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje ● redko apnenec je pronicljiv prepusten pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti
  3.      pronicljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost pronicljivega človeka: znan je po svoji pronicljivosti in natančnosti / s psihološko pronicljivostjo je opisoval otroški svet / tekmovala sta v pronicljivosti / kritiki hvalijo pronicljivost njegovega romana
  4.      proníkati  -am nedov. ( ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave pronikajóč -a -e: padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči
  5.      pronikàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. pronicljiv, pronicav: ta človek je zelo pronikav / pronikava analiza dogodkov / njen pronikavi pogled ga je zmedel / zaslišal je pronikav otroški jok pronikávo prisl.: pes je pronikavo cvilil; pronikavo se je ozrl nanje
  6.      pronikávost  -i ž (á) knjiž. pronicljivost, pronicavost: cenili so ga zaradi njegove pronikavosti / njegova dela se odlikujejo po pronikavosti
  7.      pronikljív  -a -o prid. ( í) pronicljiv: pronikljiv znanstvenik / zaradi pronikljivega opazovanja so bili rezultati raziskave dobri / govornikov pronikljivi glas je odmeval po dvorani pronikljívo prisl.: pronikljivo ga je pogledal
  8.      proníkniti  -em dov.) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega: voda pronikne skozi apnenec / maščoba je proniknila v usnje / ekspr. krik je proniknil skozi tišino 2. ekspr. pomalem, neopazno prodreti, se razširiti: te govorice so proniknile tudi do zaprtih; njegove ideje so proniknile med ljudi 3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikniti v bistvo stvari; pronikniti v najbolj skrite misli koga ● knjiž. vsega me je proniknila ta misel prevzela; knjiž. proniknil je iz preproste družine izšel, prišel; resnica je proniknila na dan je postala znana proníknjen -a -o: ves je proniknjen z mislijo na potovanje
  9.      pronómen  -a m, mn. pronómeni m in pronómina s (ọ̄) lingv. zaimek: interogativni pronomen
  10.      pronominálen  -lna -o prid. () lingv. zaimenski: pronominalna deklinacija
  11.      prononsíran  -a -o prid. () knjiž. viden, izrazit: prononsirano poudarjanje svobodomiselnih idej // znan, razvpit: prononsiran pristaš nove teorije
  12.      proporcionálen  -lna -o prid. () sorazmeren, skladen: deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev ◊ ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov proporcionálno prisl.: proporcionalno razdeljeno delo
  13.      proporcionálnost  -i ž () sorazmernost, skladnost: proporcionalnost telesa; lepota stavbe je v njeni proporcionalnosti in funkcionalnosti ♦ fiz. meja proporcionalnosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo
  14.      proporcionírati  -am dov. in nedov. () napraviti kaj proporcionalno: proporcionirati dele telesa proporcioníran -a -o: proporcionirane oblike
  15.      prostonároden  -dna -o prid. (á) zastar. ljudski: postaviti jezik na temelj prostonarodne govorice / prostonarodni pisatelj
  16.      prostonôsen  -sna -o prid. (ó ō) arhit., v zvezi prostonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani
  17.      protagoníst  -a m () 1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana ♦ gled. igralec s pomembno, vidno vlogo 2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je delovno ljudstvo
  18.      protagonístka  -e ž () ženska oblika od protagonist: odlična igra obeh protagonistk
  19.      protekcionáštvo  -a s () slabš. pojav, da kdo ima, uživa protekcijo: boriti se proti protekcionaštvu; klikarstvo in protekcionaštvo
  20.      protekcioníst  -a m () pristaš protekcionizma
  21.      protekcionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na protekcioniste ali protekcionizem: protekcionistični ukrepi; protekcionistična politika / protekcionistična carina zaščitna carina
  22.      protekcionízem  -zma m () knjiž. dajanje, uživanje protekcije: boriti se proti protekcionizmu; protekcionizem in diskriminacija ♦ ekon. politika, ki ščiti domače proizvajalce pred tujimi s carino, prepovedmi
  23.      prótiaviónski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) voj. protiletalski: protiavionski top / protiavionska zaščita
  24.      prótidemonstrácija  -e ž (ọ̑-á) z demonstracijo izzvana nasprotna demonstracija: preprečiti protidemonstracijo
  25.      prótikoloniálen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki je proti kolonializmu ali kolonialni državi: protikolonialni boji v Afriki

   2.884 2.909 2.934 2.959 2.984 3.009 3.034 3.059 3.084 3.109  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA