Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (3.009-3.033)
- pronicávost in pronícavost -i ž (á; í) lastnost, značilnost pronicavega človeka: občudovali so njegovo pronicavost pri presojanju dogodkov; pisateljeva kritična, miselna pronicavost / pogled, poln pronicavosti / probleme je reševal z veliko pronicavostjo / njegovi članki so polni pronicavosti ♪
- pronicljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje ● redko apnenec je pronicljiv prepusten pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti ♪
- pronicljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pronicljivega človeka: znan je po svoji pronicljivosti in natančnosti / s psihološko pronicljivostjo je opisoval otroški svet / tekmovala sta v pronicljivosti / kritiki hvalijo pronicljivost njegovega romana ♪
- proníkati -am nedov. (ȋ ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave pronikajóč -a -e: padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči ♪
- pronikàv -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. pronicljiv, pronicav: ta človek je zelo pronikav / pronikava analiza dogodkov / njen pronikavi pogled ga je zmedel / zaslišal je pronikav otroški jok pronikávo prisl.: pes je pronikavo cvilil; pronikavo se je ozrl nanje ♪
- pronikávost -i ž (á) knjiž. pronicljivost, pronicavost: cenili so ga zaradi njegove pronikavosti / njegova dela se odlikujejo po pronikavosti ♪
- pronikljív -a -o prid. (ȋ í) pronicljiv: pronikljiv znanstvenik / zaradi pronikljivega opazovanja so bili rezultati raziskave dobri / govornikov pronikljivi glas je odmeval po dvorani pronikljívo prisl.: pronikljivo ga je pogledal ♪
- proníkniti -em dov. (í ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega: voda pronikne skozi apnenec / maščoba je proniknila v usnje / ekspr. krik je proniknil skozi tišino 2. ekspr. pomalem, neopazno prodreti, se razširiti: te govorice so proniknile tudi do zaprtih; njegove ideje so proniknile med ljudi 3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikniti v bistvo stvari; pronikniti v najbolj skrite misli koga ● knjiž. vsega me je proniknila ta misel prevzela; knjiž. proniknil je iz preproste družine izšel, prišel; resnica je proniknila na dan je postala znana proníknjen -a -o: ves je proniknjen z mislijo na potovanje ♪
- pronómen -a m, mn. pronómeni m in pronómina s (ọ̄) lingv. zaimek: interogativni pronomen ♪
- pronominálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. zaimenski: pronominalna deklinacija ♪
- prononsíran -a -o prid. (ȋ) knjiž. viden, izrazit: prononsirano poudarjanje svobodomiselnih idej // znan, razvpit: prononsiran pristaš nove teorije ♪
- proporcionálen -lna -o prid. (ȃ) sorazmeren, skladen: deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev ◊ ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov proporcionálno prisl.: proporcionalno razdeljeno delo ♪
- proporcionálnost -i ž (ȃ) sorazmernost, skladnost: proporcionalnost telesa; lepota stavbe je v njeni proporcionalnosti in funkcionalnosti ♦ fiz. meja proporcionalnosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo ♪
- proporcionírati -am dov. in nedov. (ȋ) napraviti kaj proporcionalno: proporcionirati dele telesa proporcioníran -a -o: proporcionirane oblike ♪
- prostonároden -dna -o prid. (á) zastar. ljudski: postaviti jezik na temelj prostonarodne govorice / prostonarodni pisatelj ♪
- prostonôsen -sna -o prid. (ó ō) arhit., v zvezi prostonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani ♪
- protagoníst -a m (ȋ) 1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana ♦ gled. igralec s pomembno, vidno vlogo 2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je delovno ljudstvo ♪
- protagonístka -e ž (ȋ) ženska oblika od protagonist: odlična igra obeh protagonistk ♪
- protekcionáštvo -a s (ȃ) slabš. pojav, da kdo ima, uživa protekcijo: boriti se proti protekcionaštvu; klikarstvo in protekcionaštvo ♪
- protekcioníst -a m (ȋ) pristaš protekcionizma ♪
- protekcionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na protekcioniste ali protekcionizem: protekcionistični ukrepi; protekcionistična politika / protekcionistična carina zaščitna carina ♪
- protekcionízem -zma m (ȋ) knjiž. dajanje, uživanje protekcije: boriti se proti protekcionizmu; protekcionizem in diskriminacija ♦ ekon. politika, ki ščiti domače proizvajalce pred tujimi s carino, prepovedmi ♪
- prótiaviónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) voj. protiletalski: protiavionski top / protiavionska zaščita ♪
- prótidemonstrácija -e ž (ọ̑-á) z demonstracijo izzvana nasprotna demonstracija: preprečiti protidemonstracijo ♪
- prótikoloniálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti kolonializmu ali kolonialni državi: protikolonialni boji v Afriki ♪
2.884 2.909 2.934 2.959 2.984 3.009 3.034 3.059 3.084 3.109