Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (2.959-2.983) 
- preplônkati -am dov. (ȏ) žarg., šol. prepisati: preplonkati nalogo; spis je preplonkal od Janeza ♪
- prepóna -e ž (ọ̑) 1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino: prepona se širi in krči / trebušna prepona ♦ med. dihati s prepono tako, da se širi in krči trebušna prepona 2. zastar. zavesa: razdeliti sobo s prepono / pokriti pohištvo s preponami pregrinjali ♪
- preponderánca -e ž (ȃ) knjiž., redko večji pomen, premoč: v tem filozofskem sistemu dobiva preponderanco človekova duševna stran ♪
- preponížen -žna -o prid. (í ȋ) 1. preveč ponižen: to je preponižen človek / ekspr. ne prenaša preponižnega vedenja 2. ekspr. zelo ponižen: uslišite mojo preponižno prošnjo preponížno prisl.: preponižno se klanjati; preponižno prositi ♪
- preponôsen -sna -o prid. (ó ō) preveč ponosen: preponosen je, da bi prosil za denar ♪
- prepónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prepono: preponske mišice ♦ med. preponsko dihanje ♪
- preslonéti -ím dov. (ẹ́ í) sloneč prebiti, preživeti: popoldan je preslonela na oknu / ekspr. vse večere je preslonel pri meni prebil, preživel ∙ ekspr. koliko ur sem preslonel nad knjigo bral, študiral ♪
- presónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, da sončni žarki razmeroma močno učinkujejo na kaj: presončiti obleko, posteljnino, stanovanje; ob morju se je dobro presončil presónčen -a -o: zdravo presončeno telo ♪
- prestolonaslédnica -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prestolonaslednik: poroka nizozemske prestolonaslednice 2. redko žena prestolonaslednika: slavnosti se je udeležil tudi prestolonaslednik s prestolonaslednico ♪
- prestolonaslédnik -a m (ẹ̑) 1. kdor je uradno določen za vladarjevega neposrednega naslednika: atentat na prestolonaslednika 2. ekspr. sin, zlasti prvorojeni: bratu se je rodil prestolonaslednik ♪
- prestolonaslédstvo -a s (ẹ̑) pravica do vladanja neposredno za prejšnjim vladarjem: šele po tem kralju se je utrdil red prestolonasledstva ♪
- prigòn -ôna m (ȍ ó) glagolnik od prignati 1: prigon živine s planin / prigon je bil majhen ♪
- priklòn -ôna m (ȍ ó) nagib glave ali glave in zgornjega dela telesa zlasti kot pozdrav: naredil je priklon; predstaviti se z globokim, rahlim priklonom ♪
- priklônček tudi priklónček -čka m (ȏ; ọ̑) manjšalnica od priklon: deklica je naredila priklonček in odšla iz sobe ♪
- prikloníti se -klónim se dov. (ȋ ọ́) 1. narediti gib z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: preden je začela deklamirati, se je priklonila; globoko se prikloniti / prikloni se, da se ne zadeneš v vrata skloni se, pripogni se // pozdraviti z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: prikloni se, preden odideš; zahvalil se je, se lahno priklonil in odšel 2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: prišli so se priklonit spominu pokojnika prikloníti redko pripogniti, skloniti: prikloniti vejo / petelin je priklonil glavo priklonívši se
zastar.: priklonivši se pozdraviti ♪
- prikoníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. prišiliti: prikoničiti kole prikoníčen -a -o 1. deležnik od prikoničiti: prekle so že prikoničene 2. ekspr. koničast, stožčast: prikoničeni uhlji, vrhovi; prikoničena brada ♪
- primadóna -e ž (ọ̑) najvidnejša, glavna pevka v operni skupini, prvakinja opere: priljubljena primadona; primadona ljubljanske opere; zasipajo jo s cvetjem kot primadono ♪
- prionegáviti -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: prionegavil ji je otroka; prionegavili so ga do izjave pripravili, prisilili ♪
- pripòn -ôna m (ȍ ó) knjiž. vrv, veriga, ki se da konju, govedu okoli sprednjih nog, da se na paši ne more hitro premikati: nadeti konju pripon ♪
- pripóna -e ž (ọ̑) 1. priprava za pripenjanje, privezovanje: pripona se je snela in priklopljeno vozilo je obstalo; privezana žival je nategovala pripono / pripona meča ♦ teh. kabelska pripona za pritrjevanje električnega kabla na varjenec // navt. vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi: mornarji so nategovali pripone; pripone na jadrnici, ladji / bočne pripone ki pritrjujejo jambor na bok 2. lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede: izpeljati prislov s pripono -o; manjšalne, slabšalne pripone / glagolska pripona med podstavo in obrazilom glagolske oblike ♪
- pripónka -e ž (ọ̑) redko sponka: pritrditi kaj s priponko; dragocena srebrna priponka ♪
- pripónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pripono 2: priponski samoglasnik / priponsko obrazilo / priponski glagoli glagoli z glagolsko pripono ♪
- prislòn -ôna m (ȍ ó) 1. redko prislonitev: prislon lestve na zid 2. redko naslonjalo, naslonilo: opiral se je na prislon njenega stola 3. teh. del orodja, naprave, ob katerega se prisloni predmet, ki se obdeluje, meri: prislon pri kotniku ♪
- prislonítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prisloniti: prislonitev puške k rami ♪
- prisloníti -slónim stil. -ím dov., prislônil stil. prislónil (ȋ ọ́, í) dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: prisloniti kolo k ograji, ob drevo; prisloniti lestev na zid; odprla je skrinjo in prislonila pokrov ob steno; prislonil se je k drevesu // dati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: prislonil je puško k licu, rami, pomeril in sprožil / skloni se k njej in prisloni svoj obraz k njenemu; prislonil je uho k slušalki / prisloniti omaro k steni postaviti jo zelo blizu stene; ekspr. prisloniti hišo ob
pobočje postaviti jo ob pobočju ● star. prislonil mu je klofuto dal mu je klofuto; ekspr. vrata je le prislonil priprl; ekspr. k temu prizoru je prislonil še dva druga dodal mu je prisloníti se knjiž. nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: po moževi smrti se je prislonila k teti / v mesto je hodila peš ali pa se je prislonila na kak voz prislónjen -a -o: k zidu prislonjena deska ♪
2.834 2.859 2.884 2.909 2.934 2.959 2.984 3.009 3.034 3.059 
