Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (2.926-2.950)
- pozakóniti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti, da kaj postane zakonito: pozakoniti svoje ravnanje ♦ jur. pozakoniti otroka s sklenitvijo zakonske zveze dati nezakonskemu otroku pravice zakonskega otroka pozakóniti se zastar. poročiti se: takoj se je hotel pozakoniti z njo pozakónjen -a -o: zakonski in pozakonjeni otroci ♪
- pozakónjenje -a s (ọ̑) glagolnik od pozakoniti: pozakonjenje otroka ♪
- pozitrón -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: odkritje pozitrona; pozitron in elektron ♪
- pozvončkljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. narahlo pozvoniti: od časa do časa je pozvončkljal ♪
- pozvoníti -ím dov., pozvónil (ȋ í) 1. krajši čas zvoniti: stekel je po stopnicah in pozvonil; ko je bil v zvoniku, je še malo pozvonil / dvakrat pozvoniti; na dolgo pozvoniti 2. z zvonjenjem sporočiti, naznaniti: pozvonil je pomočnici; pozvoniti k zajtrku; če boš kaj želel, pa pozvoni; brezoseb. pozvonilo je za konec odmora 3. dati zvonjenju, zvončkljanju podoben glas: pozvonil je telefon ♪
- pránagòn -ôna m (ȃ-ȍ ȃ-ó) knjiž. prvi, osnovni nagon: vsi pranagoni so se v človeku ohranili / ekspr. sproščati pranagone nagone ♪
- prázákon -óna in -a m (ȃ-á ȃ-ọ́; ȃ-á) knjiž. prvotni, osnovni zakon: ravnati se po prazakonih življenja ♪
- predimenzioníranost -i ž (ȋ) publ. značilnost predimenzioniranega: učinkovita predimenzioniranost figur na sliki; odpraviti predimenzioniranost investicij / predimenzioniranost podjetja ♪
- predimenzionírati -am dov. (ȋ) publ. določiti ali dati čemu čezmerne dimenzije: predimenzionirati oklep tanka; predimenzionirati učilnice / predimenzionirati proizvodnjo // prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici, preceniti: svoj delež pri uspehu je predimenzioniral; predimenzionirati napake, probleme / vso stvar so neodgovorno predimenzionirali predimenzioníran -a -o: figura s predimenzionirano glavo; predimenzionirane zasluge ∙ publ. predimenzionirane kretnje nenaravne ♪
- predisponírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti dovzetnega za kaj: take razmere so ga predisponirale za bolezen predisponíran -a -o: biti predisponiran za kaj ♪
- predklòn -ôna m (ȍ ó) šport. upogib telesa v pasu naprej: odklon in predklon / delati predklone / stati v predklonu ♪
- predkloníti -klónim dov. (ȋ ọ́) šport. upogniti telo v pasu naprej: globoko se predkloni in prevali soigralca čez svoj hrbet v vodo; odročiti in predkloniti ♪
- prèdkongrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred kongresom: predkongresna dejavnost; predkongresno zborovanje / predkongresne razprave; objaviti predkongresne teze za javno obravnavo ♪
- prèdmonopólen -lna -o prid. (ȅ-ọ̑) polit., v zvezi predmonopolni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca ♪
- predpóna -e ž (ọ̑) lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede: s predponami sestavljene besede; predpone in pripone ♪
- predpónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predpono: predponska oblika / predponski glagoli ♪
- prèdsezóna -e ž (ȅ-ọ̑) čas pred sezono: prehod iz predsezone v glavno sezono je bil letos zelo občuten; predsezona in posezona / v predsezoni so cene nižje / gledališka predsezona ♪
- prèdsezónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na čas pred sezono: predsezonske priprave / predsezonske cene ♪
- prèdzakónski -a -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na čas pred sklenitvijo zakonske zveze: predzakonsko življenje / posvetovalnica za predzakonsko vzgojo ♪
- pregòn -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pregnati: pregon okupatorja z domače zemlje / pregon Židov v taborišča // preganjanje: nikjer ni bil varen pred pregonom / pregon kvartopircev in prodajalcev mamil 2. jur., navadno v zvezi kazenski pregon uvedba kazenske preiskave proti komu: predlagati kazenski pregon / odstopiti od kazenskega pregona / začeli so kazenski pregon / organi kazenskega pregona ◊ agr. pregon navadno ograjena ozka pot za živino kot prehod za na pašnik; čeb. pregon čebel iz medišč ♪
- pregoníti -gónim dov. (ȋ ọ́) 1. z gonjenjem, podenjem a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd ◊ vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve ♪
- préjkone prisl. (ẹ̑) knjiž. najbrž, menda: soparno je, prejkone bo nevihta ♪
- prekomponírati -am dov. (ȋ) knjiž. preoblikovati, predelati: umetnik po potrebi prekomponira motiv prekomponíran -a -o: baročno prekomponiran kip ◊ muz. prekomponirani samospev samospev, komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo ♪
- prekonaráven -vna -o prid. (á) zastar. nadnaraven: prekonaravne sile / prekonaravni pojavi ♪
- prêkoncipíran -a -o prid. (ȇ-ȋ) knjiž. vnaprej zamišljen, izoblikovan: ustvarjati po prekoncipiranih idejah ♪
2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026