Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (2.726-2.750)


  1.      ponarejeválnica  -e ž (ȃ) prostor, v katerem se kaj ponareja: ponarejevalnica denarja / ponarejevalnica kipov, slik ♪
  2.      ponarejeválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti ♪
  3.      ponarodéti  -ím dov. (ẹ́ í) navadno v zvezi s pesem postati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem je z melodijo vred ponarodela ponarodèl in ponarodél -éla -o: ponarodele pesmi; sam.: na sporedu so narodne in ponarodele ♪
  4.      ponarodévati  -am nedov. (ẹ́) navadno v zvezi s pesem postajati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem že ponarodeva ♪
  5.      ponáša  -e ž (ȃ) zastar. vedenje, obnašanje: njegova ponaša je naravna, živahna / po ponaši je bolj podoben učencu kot učitelju ♪
  6.      ponášanje  -a s (ȃ) glagolnik od ponašati se: ponašanje z junaštvom, konjem; samohvala in ponašanje / bil je priljubljen zaradi prijaznega, uglajenega ponašanja ♪
  7.      ponášati se  -am se nedov. (ȃ) 1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpiadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša 2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami 3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati 4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo ponášati nar. gorenjsko pomagati nositi: ponašal ji je jerbas; spremljala je moža in mu ponašala prtljago ♪
  8.      ponašítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ponašiti: ponašitev tujega imena / ponašitev igre je dramatiku zelo uspela / ponašitev Molièrovih komedij ♪
  9.      ponášiti  -im dov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. narediti kaj naše, domače: ponašiti tuje ime / pisatelj je igro tako ponašil, da so jo gledalci sprejeli za svojo 2. knjiž. prevesti (v materni jezik): ponašil je precej latinskih besedil ♪
  10.      ponatís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od ponatisniti: ponatis članka, knjige; ponatis prejšnje izdaje 2. ponovni natis, ponovna izdaja: dopolnjeni, nespremenjeni ponatis / povest je izšla v ponatisu / kot del kolofona ponatis prepovedan ♪
  11.      ponatísk  -a m (ȋ) knjiž., redko ponatis: prepovedati ponatisk / v tej knjigi je povest izšla v ponatisku ♪
  12.      ponatiskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od ponatiskovati: ukvarjati se s ponatiskovanjem starih besedil / ponatiskovanje slik ♪
  13.      ponatiskováti  -újem nedov. (á ȗ) ponovno tiskati: ponatiskovati slovnice / njegove skladbe so ponatiskovali več sto let // ponovno objavljati: v svoji reviji ponatiskujejo odlomke najboljših del ♪
  14.      ponatísniti  -em dov. (í ȋ) ponovno natisniti: ponatisniti knjigo; celotne razprave ne moremo ponatisniti // ponovno objaviti: najlepše črtice so ponatisnili v posebni izdaji / ponatisniti karikaturo iz tujega časopisa ponatísnjen -a -o: knjiga je bila večkrat ponatisnjena ♪
  15.      ponavádi  in po navádi prisl. (ȃ) 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada ♪
  16.      ponavljáč  -a m (á) redko učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v razredu je nekaj ponavljačev ♪
  17.      ponavljáj  -a m (ȃ) muz. znak za ponavljanje skladbe ali dela skladbe ♪
  18.      ponavljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ponavljanje: ponavljalne vaje / ponavljalni znak; njegov slog je ritmično razgiban in poln ponavljalnih figur ◊ lingv. ponavljalni glagol glagol, ki izraža ponavljajoče se dejanje; šol. ponavljalni izpit popravni izpit; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom ♪
  19.      ponávljanje  -a s (á) glagolnik od ponavljati: enakomerno, večkratno ponavljanje istih gibov / ponavljanje besed, stavkov, številk / ponavljanje učne snovi / ponavljanje potresnih sunkov ♪
  20.      ponávljati  -am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni 2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli ◊ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred ponávljati se nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati ● pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega ponavljáje: glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi ponavljajóč -a -e: smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje ponávljan -a -o: dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli ♪
  21.      ponavljávec  -vca m (ȃ) 1. učenec, ki ponavlja razred: v prvem razredu je precej ponavljavcev; število ponavljavcev je padlo 2. kdor kaj ponavlja: plezalna pot je za ponavljavce lažja; ponavljavci političnih gesel ♪
  22.      ponavljávka  -e ž (ȃ) 1. učenka, ki ponavlja razred: v razredu je nekaj ponavljavk 2. ženska, ki kaj ponavlja: ponavljavka tujih modrosti ◊ adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča množenje ♪
  23.      ponazárjanje  -a s (á) glagolnik od ponazarjati: ponazarjanje zgodovinskih dogodkov s slikami / plesno ponazarjanje vsakdanjih opravil / ponazarjanje vesoljstva ♪
  24.      ponazárjati  -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo ♪
  25.      ponazorílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se ponazori: v knjigi je mnogo ponazorilnih slik in risb; ponazorilna učila ♪

   2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA