Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (2.626-2.650)
- platónski -a -o prid. (ọ̑) platoničen: platonska ljubezen / to je bil samo platonski poziv za prenehanje spora platónsko prisl.: platonsko ljubiti ♪
- plavutonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. morskemu življenju prilagojeni sesalci z nogami, spremenjenimi v plavuti, Pinnipedia: glavonožci in plavutonožci ♪
- plektrón -a m (ọ̑) muz., pri starih Grkih kovinska ali slonokoščena paličica za potegovanje po strunah ♪
- pleonástičen -čna -o (á) pridevnik od pleonazem: pleonastični izrazi ♪
- pleonázem -zma m (ā) lit. pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje: v njegovem besedilu je mnogo pleonazmov ♪
- plinobetón -a m (ọ̑) grad. lahki beton, pri katerem se zaradi nekaterih kemičnih snovi med izdelavo razvija plin, ki povzroča luknjičavost: tovarna plinobetona ♪
- plodonósec -sca m (ọ̑) bot. zgoraj razklan pecelj kobulnic, na katerem visita dva plodiča ♪
- plodonôsen -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ploden, plodovit: plodonosno sodelovanje / plodonosna iznajdba / plodonosna naložba kapitala dobičkonosna / plodonosne njive rodovitne ♪
- plônkanje -a s (ȏ) glagolnik od plonkati: plonkanje pri šolski nalogi ♪
- plônkati -am nedov. (ȏ) žarg., šol. skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog; prepisovati: učenci so bili kaznovani, ker so plonkali ♪
- ploskonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima ploske noge: otrok je bil suh in ploskonog ♪
- ploskonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima plosk, širok nos: ploskonoso dekle ♪
- ploskonóžec -žca m (ọ̑) ekspr. kdor ima ploske noge: gostilničar je bil ploskonožec ♪
- plotón -a m (ọ̑) knjiž. istočasna izstrelitev iz vseh orožij skupine ali enote; plotun: raketni, topovski ploton ♪
- plutónij -a m (ọ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija ♪
- plutónijev -a -o (ọ́) pridevnik od plutonij: plutonijeva bomba ♪
- plutónski -a -o prid. (ọ̑) petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina ♪
- pnevmoníja -e ž (ȋ) med. pljučnica: zdraviti pnevmonijo ♪
- pobaróniti -im dov. (ọ̄ ọ̑) v nekaterih deželah dati, podeliti baronski naslov: cesar ga je pobaronil ♪
- pòdkontinènt -ênta in -énta m (ȍ-ȅ ȍ-é, ȍ-ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski podkontinent ♪
- podónavski -a -o (ọ̑) pridevnik od Podonavje: podonavske dežele ♪
- podsónčnik -a m (ọ̑) nar. zahodni ali vzhodni veter: podsončnik mu je pihal v hrbet; močen podsončnik ♪
- pòdtón -a m (ȍ-ọ̑) navadno s prilastkom izražanje spremljajoč pojav, ki nakazuje kako čustvo, razpoloženje: pripovedovanje je imelo skrivnosten podton; govoril je z žalostnim podtonom / lirični podton povesti / razprava s polemičnim podtonom / ocena je dobila s tem podton negativne kritike ♪
- podzakónski tudi podzákonski -a -o prid. (ọ̄; á) jur. ki temelji na zakonu: podzakonski predpisi ♪
- pogòn -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pognati: vodna energija se uporablja za pogon mlinov, turbin; gorivo za pogon raket 2. navadno s prilastkom kar omogoča delovanje, premikanje kake naprave ali dela naprave: ta stroj ima električni pogon; šivalni stroj na nožni pogon; vozilo na bencinski, motorni pogon, z bencinskim, motornim pogonom / vozilo brez lastnega pogona // naprava, mehanizem, ki prenaša energijo od enega dela stroja na drugega: montirati pogon na zadnja kolesa 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek premikanja, delovanja: spraviti motor, stroj v pogon / mlatilnica je že v pogonu / publ. naša prva jedrska elektrarna bo šla kmalu v pogon bo začela obratovati, delati 4. publ. obrat, oddelek: tovarna ima pet pogonov 5. knjiž. zagon, polet: misel na dom mu je dajala moči in pogona / užaljenost je bila zadnji pogon za to dejanje spodbuda 6. knjiž. iskanje, zasledovanje koga z namenom odvzeti mu svobodo: organizirati pogon za ubežniki / okupator je začel pogon na partizane hajko / antisemitski pogoni množična preganjanja, uničevaja 7. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca: udeležiti se pogona; pogon na divje prašiče, zajce ● redko pogon za denarjem gonja; publ. razstava potrjuje kiparjev pogon naprej njegov razvoj, napredek ◊ fot. naprava, mehanizem, ki omogoča premik filma v filmski kameri ♪
2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726