Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (2.526-2.550)
- pasijónka -e ž (ọ̑) vrtn. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti: cvetoča pasijonka ob zidu ♪
- pasijónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pasijon: pasijonska procesija / uprizarjati pasijonske igre ♪
- pasioníran -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko zelo vnet, navdušen: pasioniran jamar, ribič ♪
- pásónce -a s (ȃ-ọ̑) astr. eno od dveh najbolj svetlih mest na sončnem haloju, desno oziroma levo od Sonca ♪
- patakón -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon ♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju ♪
- patrimoniálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patrimonij: patrimonialno posestvo / patrimonialna pravica / patrimonialna oblast javna oblast, združena z zemljiško lastnino; patrimonialno sodstvo sodstvo zemljiškega gospoda ♪
- patrimónij -a m (ọ́) zgod., v fevdalizmu dedna zemljiška lastnina, ki prehaja od očeta na sina: velik patrimonij; pren. kulturni patrimonij naroda ♪
- patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo ♪
- patrón 2 -a m (ọ̑) pog. naboj: vložiti patron v puško ♪
- patróna 1 -e ž (ọ̑) pog. naboj: vložiti patrono v puško; revolverska patrona // vložek: patrona za nalivno pero ◊ obrt. lepenka z izrezanimi deli vzorca za večbarvno poslikavo sten ♪
- patróna 2 -e ž (ọ̑) ženska oblika od patron1: patrona moje matere ♪
- patronánca -e ž (ȃ) knjiž. pokroviteljstvo: razstava je bila pod patronanco galerije ♪
- patronát -a m (ȃ) 1. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: prevzeti patronat; imeti patronat nad šolo / biti pod patronatom 2. zgod., nekdaj pravice in obveznosti ustanovitelja beneficija ♪
- patronáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patronat: patronatne dolžnosti / patronatno pravo ♪
- patronátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patronat: patronatske dolžnosti / odpovedati se patronatski pravici ♪
- patronáža -e ž (ȃ) zdravstveno varstvo, ki skrbi za otroke, bolnike na domu: instruktorica za patronažo ♪
- patronážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patronažo: patronažna sestra / patronažna služba ♪
- patronírati 1 -am nedov. (ȋ) knjiž., redko imeti pokroviteljstvo: predstavnik ustanove je patroniral načrtu ♪
- patronírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. slikati, poslikati s patrono: patronirati stene patroníran -a -o: patroniran ornament; patronirani vzorci ♪
- patrónski -a -o prid. (ọ̑) patronaten, patronatski: deželni stanovi so imeli nad krajem patronsko pravico / patronski gospod ♪
- paviljón -a m (ọ̑) 1. pritlična stavba iz lahkega materiala, namenjena zlasti za razstave: ob cesti so postavili paviljon, v katerem bo menjalnica; v paviljonu so odprli razstavo otroških slik; razstavni paviljoni; kioski in paviljoni / upravnik umetnostnega paviljona // navadno pritlična stavba za določeno dejavnost kot del večje celote: šola je dobila dva nova paviljona / infekcijski, kirurški paviljon 2. manjša, navadno okrogla stavba na vrtu ali v parku: po kosilu so počivali v hladnem paviljonu / godbeni paviljon za izvajanje promenadnih koncertov ♪
- paviljónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od paviljon: v paviljončku so bile razstavljene pletenine / v parku je stal lesen paviljonček ♪
- paviljónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na paviljon: paviljonska razstava / paviljonska samopostrežna trgovina; šola je pritlična in paviljonska ♦ grad. zgradba paviljonskega tipa ♪
- pelargónija -e ž (ọ́) lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih: gojiti nageljne in pelargonije; okna s pelargonijami ♦ vrtn. angleška pelargonija z velikimi živobarvnimi temno lisastimi cveti v kobulih, Pelargonium domesticum; pasasta pelargonija z navadno rjavo progastimi dišečimi listi in raznobarvnimi cveti v kobulih, Pelargonium hortorum; viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka ♪
- Péltonov -a -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi Peltonova turbina in peltonova turbina vodna turbina za velike padce in majhne količine vode ♪
2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626