Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (2.501-2.525)



  1.      ostronós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima oster, koničast nos: ostronosa ženica / ostronos obraz
  2.      otòn  -óna in -ôna m ( ọ́, ó) nar. tolmun: po otonih so plavale postrvi
  3.      ótonski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obdobje vladanja nemških cesarjev Otonov: otonsko cesarstvo / otonski časi ♦ um. otonska umetnost umetnost od konca 10. do srede 11. stoletja, zlasti nemška
  4.      ozkonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi ozkonose opice opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina
  5.      ozón  -a m (ọ̑) brezbarven plin značilnega vonja, ki ima zelo veliko oksidacijsko sposobnost: v gozdu je dišalo po vlagi in ozonu; zrak v dvorani osvežujejo z ozonom; pren. taki medklici so ozon za ozračje debate
  6.      ozónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ozon: debelina ozonske plasti v ozračju / po nevihti je bilo čutiti svež zrak ozonskega vonja
  7.      packón  -a m (ọ̑) ekspr. umazan človek, navadno otrok: ta packon se nerad umiva // kdor grdo, malomarno piše, riše: poglej zvezke našega packona
  8.      padrón  -a m (ọ̑) zlasti v italijanskem okolju delodajalec, gospodar: prodaja za svojega padrona
  9.      paleontológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za paleontologijo: geologi in paleontologi
  10.      paleontologíja  -e ž () veda o izumrlih organizmih: dognanja paleontologije / izpit iz paleontologije ♦ lingv. lingvistična paleontologija veda, ki se ukvarja z raziskovanjem stare kulture in civilizacije na osnovi jezikovnih elementov
  11.      paleontolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na paleontologe ali paleontologijo: dosežki paleontoloških prizadevanj / paleontološka znanost
  12.      pandemónij  -a m (ọ́) knjiž. veliko trpljenje, bolečina, grozota; pekel: v srcu nositi pandemonij / pandemonij strasti
  13.      pankrátion  -a m (ā) pri starih Grkih in Rimljanih šport, pri katerem je rokoborba združena z udarjanjem s pestmi
  14.      panonízem  -zma m () lingv. element jezika panonskih Slovanov v kakem drugem jeziku: panonizmi v stari cerkveni slovanščini
  15.      panónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Panonsko nižino: panonske vasi / panonska narečna skupina / Panonska nižina ♦ arhit. panonska hiša ozka nizka hiša s stenami iz ilovice in lesa ter s streho, krito s slamo; bot. panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica; lingv. panonska teorija teorija, po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini
  16.      pantalóni  -ov m mn. (ọ̑) zastar. hlače: novih pantalonov se mu ni zdelo škoda
  17.      pánteon  -a m () 1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca; pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti 2. v nekaterih deželah poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu 3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon
  18.      paragónski  -a -o prid. (ọ̑) ekon., v zvezi paragonski blok potrdilo o plačilu, prodaji: podpisati paragonski blok
  19.      pardón  -a m (ọ̑) zastar. odpuščanje, oprostitev: izrazil mu je svoj pardon / nobenega pardona nočem ∙ pog. to moraš storiti brez pardona izraža nujnost, obveznost izpolnitve naročila, ukaza; pog. v svojih zahtevah ne pozna (nobenega) pardona je nepopustljiv
  20.      pardón  in pàrdon medm. (ọ̑; ) pog. oprosti(te): pardon, nisem tako mislil
  21.      pardonírati  -am nedov. in dov. () pog. prizanašati, oproščati: vedno ga pardonira; tudi vodstva ne pardonira
  22.      Párkinsonov  -a -o prid. () med., v zvezi Parkinsonova bolezen bolezen živčevja s tresenjem in mišično togostjo: zdraviti Parkinsonovo bolezen
  23.      parodontóza  -e ž (ọ̑) med. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob
  24.      paroním  -a m () lingv. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi: zamenjevati paronima opravičiti in upravičiti
  25.      pasijón  -a m (ọ̑) 1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon 2. lit., zlasti v srednjem veku dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja, smrti: igrati, uprizoriti pasijon; moralitete in pasijoni / škofjeloški pasijon // muz. večja skladba nabožne vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati pasijon; Matevžev pasijon J. S. Bacha

   2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA