Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (2.434-2.458)
- nylon ipd. gl. najlon ipd. ♪
- obdónavski -a -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob Donavi: obdonavske države; obdonavska mesta ♪
- obrestonôsen -sna -o prid. (ó ō) fin. ki prinaša obresti: obrestonosni kapital obrestonôsno prisl.: obrestonosno naložiti denar ♪
- obrónek -nka m (ọ̑) 1. obrobni, skrajni del česa: ta rastlina raste na obronkih gozdov; obronek mesta, vasi; obronki Gorjancev; pren. vse to je čutil nekje na obronku svoje notranjosti 2. knjiž. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu; ježa: skriti se za obronek / kosa se je ves čas zadevala ob skale in obronke / drevje je pokrivalo obronek hriba pobočje 3. knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obronek / obronek od udarca / krvav obronek na čelu ♪
- obŕtnonadaljeválen -lna -o prid. (ȓ-ȃ) v zvezi obrtnonadaljevalna šola, do 1945 poklicna šola ♪
- obslonéti -ím dov. (ẹ́ í) ostati v slonečem položaju: obslonela je na vratih; obsloneti ob oknu, pri oknu ♪
- obsónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) knjiž., redko obsijati: jutranje sonce je obsončilo drevored / ljubezen je obsončila mojo mladost obsónčen -a -o: obsončena pročelja hiš ob cesti ♪
- obstrukcioníst -a m (ȋ) jur., v nekaterih državah kdor obstruira: zbralo se je nekaj obstrukcionistov ♪
- ódeon in odéon -a m (ọ̑; ẹ̑) pri starih Grkih stavba, namenjena zlasti za glasbene prireditve: odeon v Atenah ♪
- odgòn -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od odgnati: težko je čakal na odgon živine v planino; čreda je pripravljena za odgon / sledile so aretacije in odgoni v taborišča // jur., nekdaj prisilna odvedba v domovinsko občino: izdati odločbo o odgonu osebe / poslati koga v domovinsko občino z odgonom 2. žarg., šport. odriv: prepozen odgon ♪
- odgonétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razrešiti, doumeti: odgonetiti pomen njenih besed; odgonetiti uganko / ni znal odgonetiti njene užaljenosti ugotoviti vzroka; težko so odgonetili napise na spomenikih prebrali ♪
- odgónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odgon: živina ima že stalno odgonsko pot v planino / odgonski stroški; odgonsko spremstvo ♪
- odklòn -ôna m (ȍ ó) 1. odmik od normalnega, pravega: otrokov duševni odklon; obravnavati idejni odklon / v povesti se kaže avtorjev odklon od realizma odmik; prišlo je do odklona od tradicije 2. odmik na nepritrjenem delu od določene točke: odklon magnetne igle; odklon kazalca v levo 3. fiz. pojav, da se spremeni smer gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: odklon curka delcev; odklon svetlobe ◊ šport. odklon upogib telesa v pasu v stran; žel. voziti v odklon v spremenjeno smer ♪
- odklonílen -lna -o prid. (ȋ) ki izraža, vsebuje odklanjanje: odklonilna kritika; odklonilno vedenje / imeti do česa odklonilen odnos; odklonilno stališče / odklonilen odgovor negativen ♪
- odklonítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odkloniti: odklonitev vabila / odklonitev njegovega pesniškega dela / odklonitev prošnje jo je prizadela ♪
- odkloníti -klónim dov. (ȋ ọ́) 1. ne sprejeti (kaj ponudenega): odkloniti darilo, nagrado / odkloniti pomoč, ponudbo, vabilo / zaradi pomanjkanja prostora so več gojencev odklonili 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog so odklonili; odkloniti pripombe, trditve, ugovore / njegovo dramo so na seji odklonili 3. imeti, izraziti negativen odnos do česa: njegovo poezijo je odklonil // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža voljo, željo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: odkloniti odgovor, podpis; odklonil je plačilo ni hotel plačati 4.
knjiž., redko odstraniti, odmakniti: odklonil je veje in stopil za njo 5. fiz. povzročiti spremembo smeri gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: magnetno polje odkloni curek elektronov; žarek se odkloni ● prošnjo so odklonili je niso pozitivno rešili; redko žalostno je odklonil z glavo odkimal odkloníti se 1. odmakniti se na nepritrjenem delu od določene točke: magnetna igla se odkloni; kazalec se odkloni v levo 2. odmakniti se od normalnega, pravega: zaradi neugodnih okoliščin se otrok lahko odkloni odklónjen -a -o: odklonjen predlog; odklonjena prošnja ♪
- odklonljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko odvrnljiv: odklonljiva nevarnost ♪
- odklónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odklon: odklonski pojavi / odklonski kot kot, za katerega se spremeni smer gibanja telesa ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva; odklonska sila ♪
- odmontírati -am dov. (ȋ) odstraniti pritrjeni stroj, sestavni del z določenega mesta: iz avtomobila je odmontiral motor; odmontirati naprave, stroje ♪
- odondód in od ondód prisl. (ọ̄) star. od tam: odondod izvažajo les in rude / streljaj odondod zagledaš morje ♪
- odonód in od onód prisl. (ọ̄) zastar. od tam: odonod ne pelje cesta nikamor več ♪
- odsloníti -slónim stil. -ím dov., odslônil stil. odslónil (ȋ ọ́, í) star. odmakniti: brez truda je odslonil desko, ki je zapirala vhod / odslonil je vrata in vstopil ♪
- odsónčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. osojen: na odsončni strani debla so nastale razpoke ♪
- odsónčje -a s (ọ̑) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira: planet je v odsončju; odsončje in prisončje ♪
- odzvončkljáti -ám dov. (á ȃ) 1. prenehati zvončkljati: ura je odzvončkljala 2. zvončkljaje se oddaljiti: sani so odzvončkljale po cesti ♪
2.309 2.334 2.359 2.384 2.409 2.434 2.459 2.484 2.509 2.534