Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ON (234-258)
- arondácija -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin ♪
- arondacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arondacijo: arondacijski postopek / dobil je arondacijsko odločbo ♪
- arondírati -am dov. in nedov. (ȋ) zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njive arondíran -a -o: obdelava arondiranega polja ♪
- asíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje ♪
- àsinhrón -a -o prid. (ȁ-ọ̑) ki ne poteka istočasno: asinhrono snemanje prizora ♪
- àsinhrónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) elektr. pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: asinhronski generator; asinhronski motor ♪
- asonánca -e ž (ȃ) lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi ♪
- asoníran -a -o prid. (ȋ) lit. ki ima asonanco: asonirana kitica ♪
- astronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma ♪
- astronávtika -e ž (á) veda o poletih v vesolje: dosežki astronavtike ♪
- astronávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko ♪
- astronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec ♪
- astronómičen -čna -o prid. (ọ́) zastar. astronomski: astronomična veda ♪
- astronomíja -e ž (ȋ) znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije ♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles ♪
- astronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke ♪
- astronómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles ♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški
so dosegli že astronomske številke ♪
- asumpcioníst -a m (ȋ) rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom ♪
- àtektóničnost -i ž (ȁ-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike ♪
- àtektónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament ♪
- àtonálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) muz. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi; tonalni in atonalni sistem; atonalna glasba ♪
- atonalíst -a m (ȋ) skladatelj atonalne glasbe ♪
- àtonálnost -i ž (ȁ-ȃ) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza ♪
- atóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atonijo: atonično mišičje ♪
- àtóničen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) lingv. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda ♪
- atoníja -e ž (ȋ) med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca ♪
109 134 159 184 209 234 259 284 309 334