Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (234-258)



  1.      arondácija  -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin
  2.      arondacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na arondacijo: arondacijski postopek / dobil je arondacijsko odločbo
  3.      arondírati  -am dov. in nedov. () zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njive arondíran -a -o: obdelava arondiranega polja
  4.      asíndeton  -a m () lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje
  5.      àsinhrón  -a -o prid. (-ọ̑) ki ne poteka istočasno: asinhrono snemanje prizora
  6.      àsinhrónski  -a -o prid. (-ọ̑) elektr. pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: asinhronski generator; asinhronski motor
  7.      asonánca  -e ž () lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi
  8.      asoníran  -a -o prid. () lit. ki ima asonanco: asonirana kitica
  9.      astronávt  -a m () kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma
  10.      astronávtika  -e ž (á) veda o poletih v vesolje: dosežki astronavtike
  11.      astronávtski  -a -o prid. () nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko
  12.      astronóm  -a m (ọ̑) strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec
  13.      astronómičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. astronomski: astronomična veda
  14.      astronomíja  -e ž () znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije ♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles
  15.      astronómka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke
  16.      astronómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih telesastr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
  17.      asumpcioníst  -a m () rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom
  18.      àtektóničnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike
  19.      àtektónski  -a -o prid. (-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament
  20.      àtonálen  -lna -o prid. (-) muz. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi; tonalni in atonalni sistem; atonalna glasba
  21.      atonalíst  -a m () skladatelj atonalne glasbe
  22.      àtonálnost  -i ž (-) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza
  23.      atóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atonijo: atonično mišičje
  24.      àtóničen  -čna -o prid. (-ọ́) lingv. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda
  25.      atoníja  -e ž () med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca

   109 134 159 184 209 234 259 284 309 334  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA