Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (209-233)



  1.      antimón  -a m (ọ̑) kem. svetla, krhka kovina bele barve, element Sb: ruda, ki vsebuje antimon; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona
  2.      antimonít  -a m () min. rudnina antimonov sulfid
  3.      antimónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antimon: antimonove spojine ♦ min. antimonov sijajnik rudnina antimonov sulfid
  4.      antimónski  -a -o prid. (ọ̑) redko antimonov: antimonski rudnik
  5.      ántirevolucionáren  -rna -o prid. (-ā) ki je proti revoluciji: antirevolucionarno delovanje
  6.      antoním  -a m () lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
  7.      antonomazíja  -e ž () lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno
  8.      antónovka  -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve
  9.      antroponím  -a m () lingv. lastno ime človeka; osebno ime: toponimi in antroponimi
  10.      apólon  -a m (ọ̑) zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo
  11.      apólonski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti // redko apoliničen: apolonski in dionizični tip
  12.      apozicionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na apozicijo: apozicionalni odnos
  13.      aragónec  -nca m (ọ̑) min. aragonit
  14.      aragonít  -a m () min. rudnina rombični kalcijev karbonat
  15.      arbón  -a m (ọ̑) zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus
  16.      árgon  in argón -a m (; ọ̑) kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice
  17.      argonávt  -a m () nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo
  18.      argonávtski  -a -o () pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot
  19.      arhegónij  -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ
  20.      arhidiákon  -a m (á) škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat
  21.      arhidiakonát  -a m () upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
  22.      arhitektónika  -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike
  23.      arhitektónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo arhitektónsko prisl.: arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata
  24.      árhont  -a m () pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi
  25.      armíranobetónski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na armirani beton: armiranobetonski most; armiranobetonska zgradba / armiranobetonska konstrukcija

   84 109 134 159 184 209 234 259 284 309  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA