Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (2.076-2.100)


  1.      matrimoniálen  -lna -o prid. (ȃ) jur. nanašajoč se na zakonsko zvezo; zakonski: matrimonialno pravo ♪
  2.      matróna  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Rimljanih poročena ženska iz višjih slojev družbe: matrone so se zbrale v svetišču 2. ekspr. starejša dostojanstvena ženska, navadno debela: iz tiste drobne deklice je postala zajetna matrona; debelušna matrona ♪
  3.      matrónski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri matroni: matronska postava ♪
  4.      mečkón  -a [mǝč tudi meč] m (ọ̑) nar. mečkač: Bil je slaboten in počasen, mečkon, zato ga kmetje niso marali na dnino (C. Kosmač) ♪
  5.      medaljón  -a m (ọ̑) obesek za na vrat v obliki ploščate škatlice, v kateri je portret ali kak drug spominski predmet: nositi medaljon; medaljon z očetovo sliko; verižica z zlatim medaljonom ◊ gastr. okrogla rezina navadno telečjega mesa; um. okrogla, ovalna slika ali relief na steni, spomeniku ♪
  6.      medaljónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od medaljon: dal ji je medaljonček in prstan; medaljonček z materino sliko ♪
  7.      mèdcónski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) šport. ki je, poteka med conami, področji: medconska tekma ♦ šah. medconski turnir turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo ♪
  8.      mèdkontinentálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) medcelinski: medkontinentalne prometne zveze / medkontinentalna raketa ♪
  9.      mèdnacionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) publ. ki je, obstaja med narodi kake države: glavni predmet razprave je bilo vprašanje mednacionalnih odnosov v državi; poglabljati mednacionalno sodelovanje ♪
  10.      medonôsen  -sna -o prid. (ó ō) čeb. ki daje med, medičino; medovit: medonosna rastlina ♪
  11.      medpóna  -e ž (ọ̑) lingv. oblikoslovna prvina, ki se vstavlja v besedo, navadno v koren: predpone, pripone in medpone ♪
  12.      megafón  -a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe ♪
  13.      mégaron  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih hiša s samo enim, pravokotnim prostorom: oblika grškega templja se je razvila iz megarona // glavni stanovanjski prostor z ognjiščem, navadno za moške: gosta so sprejeli v megaronu ♪
  14.      mégatóna  -e ž (ẹ̑-ọ̑) voj. enota za merjenje rušilne moči jedrskega streliva: jedrska bomba z močjo 25 megaton ♪
  15.      mégatónski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na megatono: megatonski naboj / s števnikom eksplozija 25-megatonske (jedrske) bombe ♪
  16.      mehkonében  -bna -o prid. (ẹ̑) lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: mehkonebna zapora / mehkonebni soglasniki ♪
  17.      mehkonébnik  -a m (ẹ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: k, g in h so mehkonebniki ♪
  18.      melóna  -e ž (ọ̑) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad; dinja: jesti melone; na trgu prodajajo melone in lubenice 2. šalj. polcilinder: gospod z melono na glavi ♪
  19.      melónast  -a -o prid. (ọ̑) podoben dinji: melonast sad; ekspr. pomolil je skozi vrata svojo melonasto glavo ♪
  20.      meridionálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na meridian: meridionalna smer / knjiž., redko mesto ob meridionalni poti poti na jug ♪
  21.      metatoníja  -e ž (ȋ) lingv. sprememba tonema v okviru določenega oblikoslovnega vzorca ali besedne družine: raziskovati metatonijo pri tvorjenju glagolskih oblik / praslovanska metatonija sprememba neakutiranega tonema v akutiranega v praslovanščini ♪
  22.      metonímičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metonimijo: metonimični pomen besede / metonimično izražanje metonímično prisl.: metonimično rabljena beseda ♪
  23.      metonimíja  -e ž (ȋ) lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem: metafore, metonimije in druga pesniška sredstva / jezik tvori nove pomene tudi z metonimijami ♪
  24.      metronóm  -a m (ọ̑) muz. priprava za natančno določanje hitrosti izvajanja skladb: pri vajah je uporabljal metronom; udarci metronoma ♪
  25.      mezón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od elektrona in manjšo od protona: odkritje mezona; nevtroni, protoni in mezoni ♪

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA