Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (1.834-1.858)


  1.      konvulzíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konvulzijo: konvulzivni napad / konvulzivno trzanje mišic; pren., knjiž. ves svet je vrel v konvulzivnem boju idej in problemov ♪
  2.      konzêrva  tudi konsêrva -e ž (ȇ) neprodušno zaprta, navadno pločevinasta posoda s konzerviranim živilom: konzervo odpreti; etiketiranje konzerv; s seboj je vzel le prepečenec in konzerve / mesne, ribje konzerve; konzerva z grahom; ključ za konzerve / fižol v konzervah konzerviran fižol / pog. po tleh so ležale prazne konzerve konzervne škatle ♦ teh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov // vsebina konzerve: konzerva je bila pokvarjena; hrani se večinoma s konzervami ♪
  3.      konzervácija  tudi konservácija -e ž (á) konzerviranje: konzervacija hrane, živil / konzervacija in zaščita kulturnih spomenikov ♪
  4.      konzervacíjski  tudi konservacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konzervacijo: konzervacijsko sredstvo / konzervacijsko in restavracijsko delo ♪
  5.      konzerváns  tudi konserváns tudi konsêrvans -a m (ȃ; ȇ) agr. sredstvo za konzerviranje živil: uporaba kemičnih konzervansov / konzervans za kruh ♪
  6.      konzervativec  ipd. gl. konservativec ipd. ♪
  7.      konzervátor  tudi konservátor -ja m (ȃ) 1. kdor konzervira: konzervator avtomobilov, strojev 2. redko skrinja za globoko zamrzovanje: spraviti meso v konzervator 3. nestrok. konzervans: alkohol, konzervator vina ◊ elektr. oljni konzervator; prim. konservator ♪
  8.      konzervátorski  tudi konservátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzervatorje ali konzerviranje: konzervatorska dela / konzervatorska delavnica ♪
  9.      konzêrven  tudi konsêrven -vna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na konzervo: odprli so zadnjo konzervno dozo s sadjem; na tleh ležijo prazne konzervne škatle / napolnjevati konzervne kozarce / konzervno meso / konzervna industrija, tovarna ♪
  10.      konzervíranje  tudi konservíranje -a s (ȋ) glagolnik od konzervirati: konzerviranje sadja / dušik za konzerviranje vina / konzerviranje političnih institucij ♪
  11.      konzervírati  tudi konservírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe // dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku 2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati 3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino 4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose konzervíran tudi konservíran -a -o: konzervirana hrana, zelenjava; konzervirane kože; konzervirano meso, mleko, sadje ♦ med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza ♪
  12.      konzervíren  tudi konservíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konzerviranje: konzervirni prašek; konzervirno sredstvo za kože ♪
  13.      konziliárij  -a m (á) med. zdravnik, ki ga na posvet k svojemu bolniku povabi drug zdravnik: določen je bil za konziliarija ♪
  14.      konzílij  -a m (í) 1. med. posvet dveh ali več zdravnikov glede diagnoze in zdravljenja bolnika: pogosto so ga klicali na konzilij / zdravniški konzilij je ugotovil, da se je kost dobro zarasla zdravniki na tem posvetu 2. knjiž. pomemben sestanek, zborovanje: konzilij profesorjev ♪
  15.      konzistenca  ipd. gl. konsistenca ipd. ♪
  16.      konzistoriálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzistorij: konzistorialno delo / konzistorialni svetnik škofov svetovalec ♪
  17.      konzistórij  -a m (ọ́) rel., navadno v zvezi papeški konzistorij zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža, pri katerem se rešujejo važne cerkvene zadeve: sklicati papeški konzistorij // konzistorialni svetniki: na škofiji je bila seja konzistorija ♪
  18.      konzóla  -e ž (ọ̑) 1. arhit. kamnit, lesen pomol iz stene, navadno kot okras: z glavami okrašene konzole; konzola nad oknom // mizica, prislonjena na steno, navadno pred ogledalom: marmornata konzola 2. knjiž. na steno pritrjen podstavek, polica: na konzoli so stali lončki z rožami ◊ teh. betonski, lesen, jeklen nosilni element, enostransko vpet v zid, steber ♪
  19.      konzólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na konzolo: konzolni podstavek / konzolni nosilec konzólno prisl.: konzolno oblikovan oder ♪
  20.      konzonánt  -a m (ȃ) lingv. soglasnik: vokali in konzonanti ♪
  21.      konzonánten  -tna -o prid. (ȃ) lingv. soglasniški: konzonantne skupine ♪
  22.      konzonantízem  -zma m (ȋ) lingv. sistem soglasnikov: konzonantizem in vokalizem // nauk o tem ♪
  23.      konzórcij  -a m (ọ́) 1. v kapitalistični ekonomiki začasno združenje dveh ali več industrialcev, podjetij, bank zaradi uspešnejšega (finančnega) poslovanja: pristopiti h konzorciju / združili so se v konzorcij in monopolizirali produkcijo / konzorcij lista 2. začasno združenje gospodarskih organizacij za dosego določenega cilja: podjetja so organizirala konzorcij / gradbeni konzorcij ◊ gled. gledališki konzorcij nekdaj odbor, ki vodi in upravlja gledališče ♪
  24.      kónzul  -a m (ọ̑) 1. uradni predstavnik, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi: avstrijski konzul v Ljubljani / generalni konzul konzularni predstavnik najvišje stopnje ♦ jur. konzul konzularni predstavnik, za stopnjo nižji od generalnega konzula; častni konzul predstavnik, ki zastopa v državi zlasti trgovinske koristi tuje države 2. zgod. vsak od dveh najvišjih državnih uradnikov v rimski republiki: izvolitev konzula // v francoski revoluciji vsak od treh najvišjih državnih uradnikov ♪
  25.      konzuláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzule ali konzulat: opravljati konzularne posle / konzularni urad / konzularni vizum vizum, ki ga izda konzul / člani diplomatskega in konzularnega zbora / konzularni predstavnik ♦ fin. konzularni kolki kolki za plačevanje nekaterih storitev konzulata; jur. konzularni agent konzularni predstavnik najnižje stopnje; konzularna agencija urad konzularnega agenta ♪

   1.709 1.734 1.759 1.784 1.809 1.834 1.859 1.884 1.909 1.934  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA