Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (17.334-17.358)


  1.      začéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na začetek: a) začetni del postopka, preiskave; začetni pogovori državnikov / vrniti se na začetno stopnjo razvoja / začetno obdobje romantike / začetne priprave za gradnjo; začetna dela za pravopis; začetno šolanje / definirati začetne pojme teorije prve, osnovne; pridobiti začetna znanja s kakega področja osnovna, temeljna / začetni tečaj tečaj za pridobitev osnovnega znanja, vedenja o čem b) bat se vrne v začetni položaj; začetna in končna prostornina pri raztezanju / začetni znaki bolezni; začetna cena na dražbi c) začetni prizor drame; začetni takti skladbe / začetni del dopisa; začetna vrsta pletenja / začetni zlog; začetna črka imena / začetna in končna postaja žičnice ◊ gastr. začetna jed prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; geogr. začetni poldnevnik poldnevnik, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; ped. začetni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole; šport. začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis; teh. začetni robnik robnik (pri pisalnem stroju), s katerim se določi levi rob na listu začétno prisl.: začetno skicirati portretiranca ♦ lingv. začetno dovršni glagol glagol, ki izraža začetek dejanja ♪
  2.      začéti  -čnèm dov., začél; nam. začét in začèt (ẹ́ ȅ) 1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti a) z nedoločnikom: začeti delati, govoriti, peti; začeti korakati, plesati; preštevati so jih začeli od leve proti desni / začeti hoditi v šolo; začela se je oblačiti v črno; v gledališču so začeli uprizarjati domača dela / tovarna je začela obratovati / začela ga je boleti glava; začela je pihati burja; rastlina je začela rasti; brezoseb. začelo je deževati b) z glagolskim samostalnikom: začeti izplačevanje dolga; začeti pogovor / začeti študij / publ., z orodnikom začeti z delom, s poukom / neustalj. predstava začne ob osmih se začne c) elipt.: hišo so začeli že pred leti, pa še ni dokončana; začeti zdravniško prakso; začeti novo vrsto pri pletenju / začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali 2. narediti prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, kako dejavnostjo: komaj je začel popravljati stroj, je že našel napako / sejo, zborovanje začne predsednik s kratkim nagovorom; začeti sodno obravnavo z zaprisego prič / sliko je začel, ni je pa končal; pomembno je, kako boste stvar začeli / elipt.: pa zapojmo. Kdo bo začel; radi bi se pogovorili, pa si nihče ne upa začeti // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: govor je začel s spodbudnimi besedami; gledališko sezono so začeli z domačim delom / začeti stavek z veliko začetnico napisati prvo besedo v stavku z veliko začetnico; toliko je dela, da ne vem, kje bi začel katero delo bi opravil najprej / kam potujete, je začel pogovor; elipt. nekoč je živel kralj, je začel / direktor je začel kot vajenec je bil najprej vajenec 3. star. delati, početi: niso vedeli, kaj bi z vsem tem začeli ● ekspr. enkrat je treba začeti ne sme se več odlašati; stvar se mora začeti reševati; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; ekspr. v novem okolju so morali začeti znova so si morali znova ustvariti materialno osnovo za življenje začéti se navadno s prislovnim določilom izraža začetek obstajanja česa a) glede na čas: začelo se je obiranje hmelja; popadki so se že začeli; začela se je zima / šolska obveznost se začne z dopolnjenim sedmim letom / brezoseb. slišati je bilo pokanje. Začelo se je, je pomislil b) glede na prostor: cesta se začne pod hribom; pokazal jim je, kje se začne gozd ● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; ekspr. zima se je že odločno začela je že precej huda; z malim se začne, z velikim neha začénši: predelali so vso literarno zgodovino, začenši s protestantizmom; začenši z naslednjim mesecem se bo naročnina zvišala začét -a -o: nadaljevati začeto delo; sam.: začeto so sklenili hitreje dokončati ♪
  3.      začétnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, s katero se kaj začne: začetnica rodu // ženska, ki se prva začne ukvarjati s čim, delovati na kakem področju: začetnica gibanja za ženske pravice; začetnica raziskovanja te bolezni 2. ženska, ki je šele nedavno začela delovati na kakem področju: kar zadeva kuho, sem začetnica; zaposliti začetnico 3. začetna črka besede: začetnica imena / pravila o pisanju velike in male začetnice ∙ ekspr. on je človek z veliko začetnico pomemben, spoštovanja vreden človek // (velika) začetna črka imena: podpisal se je samo z začetnicama 4. navadno s prilastkom učbenik, priročnik za pridobivanje začetnega, osnovnega znanja na kakem področju: jezikovna, šahovska začetnica ♪
  4.      začétnik  -a m (ẹ̑) 1. človek, s katerim se kaj začne: začetnik rodu / začetnik novih idej / začetnik spora povzročitelj // človek, ki se prvi začne ukvarjati s čim, delovati na kakem področju: začetnik športnega letalstva pri nas 2. kdor je šele nedavno začel delovati na kakem področju: pozna se, da je kip izklesal začetnik; začetnik pri delu, v literaturi; smučar začetnik / ekspr. on je še pravi začetnik zelo neizkušen, neizurjen je // kdor pridobiva osnovno znanje, vedenje o čem: poučevati angleščino za začetnike / jezikovni, plesni tečaj za začetnike ♪
  5.      začímba  -e ž (ȋ) snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: dodajati hrani začimbe; močna začimba; sol, poper in druge začimbe; pren., ekspr. članek je poln senzacionalističnih začimb ♪
  6.      začrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati črn, temen: olupljen krompir hitro začrni / obraz mu je na soncu začrnel // ekspr. postati umazan: tla so že čisto začrnela 2. knjiž. temno se pokazati: nad nami je začrnelo skalovje začrnèl in začrnél -éla -o: začrnel dimnik, strop ♪
  7.      začrtávati  -am nedov. (ȃ) 1. s črto, črtami delati: s šestilom je začrtaval kroge; začrtavati kroj na blago 2. s črto, črtami označevati: začrtavati smer gibanja ladje; na hlod je začrtaval, kje naj se razžaga 3. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: ladja začrtava dolgo brazdo na gladini 4. publ. določati, oblikovati: na konferenci začrtavajo dokončno mejo med državama začrtávati se ekspr. kazati se v obrisih: v daljavi se je začrtaval gozd ♪
  8.      začúdenje  -a s (ȗ) duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka: na obrazu se mu kaže začudenje; začudenje ga obide, prevzame; hliniti, izražati začudenje; vzbujati začudenje; ekspr. okamneti, onemeti od začudenja; spravljati koga v začudenje; to ga navdaja z začudenjem; veliko začudenje / sprejeti kaj brez začudenja; na splošno začudenje tokrat ni zamudil; z začudenjem se sprašujemo, zakaj je vse to potrebno ♪
  9.      začúdo  in za čúdo prisl. (ū) ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: po vojni se je svet začudo spremenil; o tem vedo začudo malo; začudo rad kvarta; v gozdu je bilo začudo tiho 2. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: večkrat se je pogovarjal s slikarjem in začudo nikoli o slikarstvu; začudo se ni ustrašil neurja; pred bojem so bili začudo popolnoma mirni 3. v medmetni rabi izraža presenečenje, začudenje: začudo, njegova jeza se je hitro polegla; in začudo, zdaj se ona ni hotela pogovarjati; prim. čudo ♪
  10.      začutíti  in začútiti -im dov. (ȋ ú) 1. s čutili zaznati: pod prsti je začutil kri; začutiti potres, top udarec / pes laja, ker je začutil ljudi / star.: ko so začutili korake, so se poskrili zaslišali; začutiti parfum zaduhati 2. nagonsko dojeti ali predvideti kaj: na sebi je začutil njihove poglede; takoj so začutili, da je nekaj narobe / živali začutijo nevarnost // dojeti s čustvi: skušal je začutiti in razumeti čas, v katerem živi; začutiti glasbo, naravo 3. ugotoviti z zavestjo prisotnost česa: v njegovih besedah so začutili užaljenost / začutiti potrebo po gibanju 4. doživeti čustva, občutke: začutiti jezo, veselje, žalost / začutiti z reveži občutiti sočutje 5. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je bolečine v hrbtu; začutiti lakoto; začutiti trenutno slabost / začutiti ljubezen, spoštovanje do koga začutíti se in začútiti se v svoji zavesti oblikovati o svojem stanju, položaju tako mnenje, kot ga nakazuje določilo: fant se je začutil odraslega; začutila se je samo in zapuščeno ♪
  11.      zád  prisl. (ȃ) 1. pog. zadaj: zad je bilo veliko gledalcev; nekateri so se usedli zad; vas je bila že daleč zad / zad ob mreži so stali ujetniki; skrivali so se zad za ograjo / napadli so nas od zad; od zad ga je komaj prepoznala / ogledovati avtomobil od spred in od zad z vseh strani 2. zastar. nazaj: mene nič več zad ne bo ● slabš. lizati koga spred in zad ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog. dvorile so mu (od) spred in (od) zad na različne načine; prim. odzad ♪
  12.      zadàh  tudi zadáh -áha m (ȁ á; ȃ) manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem: zadah se širi iz kleti; kiselkast zadah; zadah iz ust; zadah po prepoteni obleki ♪
  13.      zadebelíti  -ím dov., zadebélil (ȋ í) narediti kaj (bolj) debelo: zadebeliti konca žice zadebelíti se postati (bolj) debel: korenine se zadebelijo zadebeljèn -êna -o: zadebeljena koža ♪
  14.      zádek  -dka m (ȃ) del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava: osa ima v zadku želo; metuljev zadek / konj je sedel s celim zadkom zadnjico ♦ zool. del telesa za glavo in oprsjem pri členonožcih ♪
  15.      zádel  -a [tudi eu̯] m (ȃ) nar. belokranjsko lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe; zatrep: koničast zadel ♪
  16.      zadélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelati luknjice v tlaku, da bo površina čim bolj gladka; zadelati špranjo s kitom / zadelati razbita okna z lepenko; pren., ekspr. zadelati vrzeli v znanju 2. narediti, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: zadelati oglarsko kopo s prstjo / megla je zadelala gorske vrhove // ekspr. namestiti odejo na koga tako, da se njeni robovi zatlačijo za kaj, da ob njih ni odprtin: spraviti otroka v posteljo in ga zadelati; zadelati bolnika z več odejami; dobro se zadelati / zadelati se v plašč zaviti se, obleči se 3. na koncu izdelave namestiti za kaj, da se ne vidi, se ne para: zadelati nit pri šivanju, pletenju / robove tkanine nevidno zadelamo ● pog. tovornjaki so zadelali cesto zaprli; redko zadelal si je pipo s tobakom natlačil zadélati se ekspr. delajoč se zadržati kje predolgo: ali se zasedi pri pijači ali se zadela na polju ● star. sapnik se mu je zadelal zamašil; star. nebo se je zadelalo prekrilo z oblaki zadélan -a -o: vhod v jamo je zadelan z veliko skalo; z desko zadelana luknja v strehi ∙ ekspr. skladišče je do stropa zadelano s škatlami zapolnjeno ♪
  17.      zaderíka 2 -e ž (í) star. zadirčen človek: ti si še večja zaderika kot on ♪
  18.      zadéti  -dénem dov., zadêni zadeníte (ẹ́) 1. premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim: v temi je zadel stol; ladja je s kljunom zadela ob čer; zadeti ob podboj; zadela se je vanj, ko je hotela iti mimo / zadeti z glavo ob zid, v strop / trda pest ga je zadela v prsi udarila; pren. razum prej ali slej zadene ob mejo // ekspr. priti v položaj, da kaj deluje, vpliva zaviralno: pri delu zadeti na težave, ob nerazumevanje // ekspr. naleteti na, srečati: ko je stopil iz hiše, je zadel na soseda / na potovanju sta zadela skupaj 2. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar: pomeril je in zadel; zadeti tarčo; zadeti v sredino; zadeti s puščico // prileteti na določeno mesto, v določeno stvar: kamen je zadel cestno svetilko / strela je zadela zvonik udarila v zvonik; pren. zadel ga je prezirljiv pogled 3. navadno v zvezi z na narediti, da kaj pride kam z namenom, da se prenese: zadeti koš na hrbet; zadeti puško na ramo; zadeti škaf na glavo / zadeti nahrbtnik 4. z izbiro določene številke postati imetnik dobitka pri žrebanju: izbral je srečko in verjel, da bo zadel; zadeti glavni dobitek na loteriji, tomboli; spet ni nič zadel / njegova srečka je zadela 5. prizadeti: očetova smrt ga je zadela; zadelo ga je, ker ga niso več povabili k sebi; ekspr. zadeti v živo zelo / podražitve so zadele zlasti delavce / zadeti komu kaj hudega 6. nav. 3. os. izraža, da postane kdo deležen tega, kar določa osebek: za to dejanje lahko tudi mene zadene odgovornost / povečanje pokojnin zadene vse upokojence 7. nav. 3. os. izraža nastop bolezenskega stanja, kot ga določa osebek: kap ga je zadela 8. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe; portretist obraza ni zadel; pisatelj je tuje okolje mojstrsko zadel // narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: baletka poze ni zadela / v čustvovanju je težko zadeti pravo ravnotežje 9. star. uganiti, predvideti: tvojih misli ne zadenem, če se še tako trudim; v napovedi je vreme dobro zadel ● ekspr. bog ne zadeni, da bi nas pozabil izraža željo, da se ne bi uresničilo to, kar izraža odvisni stavek; zadeti bistvo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. zadeti v črno narediti kaj, kar v največji meri ustreza, zadovoljuje določene potrebe; pravilno nakazati problem, povedati bistvo stvari; ekspr. njene besede so ga zadele v sredo srca zelo prizadele; ekspr. zadeti v živo učinkovito kaj povedati, narediti; ekspr. vsaka krogla je zadela v živo smrtno; ekspr. novica ga je zadela kot strela z jasnega je prišla popolnoma nepričakovano zadét -a -o: zadet ptič; starec je na portretu dobro zadet; biti zadet od kapi; obstal je kot zadet ♪
  19.      zadírati  -am nedov. (ȋ ȋ) s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane: zadirati nož v les zadírati se zaradi sile, ostrine prihajati v kaj in tam ostati: trni so se mu zadirali v podplate; pren. mraz se zadira v telo ● redko besede so se mu zadirale zatikale ♪
  20.      zadírjati  -am dov. (ȋ) zdirjati: skočil je na voz in konj je zadirjal proti gozdu / ekspr. nemudoma je zadirjal v mesto odšel, šel ♪
  21.      zadišáti  -ím dov. (á í) 1. dati, povzročiti prijeten vonj: akacije so opojno zadišale; hrana je zadišala po vsem prostoru; brezoseb.: od stojnic s sadjem je vabljivo zadišalo; zadišalo je kot v cvetličarni // dati, povzročiti vonj sploh: iz kuhinje je zadišal dim 2. ekspr. dobiti, pokazati značilnosti česa: čas je zadišal po vojni; brezoseb. zadišalo je po snegu 3. ekspr., z dajalnikom vzbuditi željo, zamikati: tobak mu je zadišal 4. preh., zastar. zavohati, zaduhati: mačka je zadišala miš ♪
  22.      zádkov  -a -o prid. (ȃ) zool. nanašajoč se na zadek: zadkovi členi / zadkove noge zakrnele okončine na trebušni strani zadka pri višjih rakih ♪
  23.      zádnjeíndijski  -a -o prid. (ȃ-í) nekdaj nanašajoč se na Indijo, Indokino, Indonezijo: zadnjeindijski kralji ♪
  24.      zádnji  -a -e prid. (ȃ) 1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je postavil na zadnje noge; sprednje in zadnje kolo 2. ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim: priti do zadnje hiše v vasi; sedeti v zadnji klopi; zadnje vozilo v koloni / zadnja postaja tramvaja končna 3. ki je na koncu česa, sestavljenega iz več delov: zadnje dejanje drame; zadnje poglavje knjige // ki je glede na potek dela na najvišji, zaključni stopnji: zadnji pregled besedila pred tiskom; zadnje priprave na predstavo // ki je glede na odločanje na najvišji, zaključni stopnji: obravnavati vprašanje na zadnji instanci 4. ki izraža (pre)ostanek količine, množine česa: porabiti zadnji denar; izpil je zadnje kaplje vina; zamesiti kruh iz zadnje moke v vreči / ranjenec je z zadnjimi močmi lezel po gozdu; uporabili so še zadnje sredstvo, izsiljevanje / ekspr. v njem je ugasnila zadnja iskrica upanja / bataljon se je boril do zadnjega moža 5. za katerim v določenem času ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega: zadnji dan v letu, mesecu; v zadnjih letih življenja se je zelo spremenil / prvi in zadnji krajec // za katerim ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega sploh: narediti zadnji izpit; zadnji letnik; zadnja knjiga, ki jo je izdal / na predavanje sta prišla zadnja 6. ki je najbližje času govorjenja ali sovpada z njim: zadnji čas je bolj malo slišati o njem; zadnjo noč je slabo spala preteklo; v zadnjem četrtletju so se izgube povečale; v zadnjih treh letih je napredovala // ki obstaja, se pojavlja najbližje času govorjenja ali v njem: slediti zadnjim dosežkom v znanosti; biti oblečen po zadnji modi / članek v zadnji številki revije; zanimale so ga zadnje vesti o nesreči 7. ki je na koncu česa, v katerem je kaj še mogoče uspešno opraviti: zadnji trenutek mu je pomagal / zadnji čas je, da se kaj spremeni 8. za katerim glede na kako razvrstitev ni nikogar več: na turnirju so bili zadnji; po uspehu je bil zadnji v razredu; na tekmovanju je zasedla zadnje mesto // ki je po pomembnosti na najnižji stopnji: otroci so mu zadnja skrb / ekspr. on je zadnja oseba, na katero bi bili lahko ljubosumni 9. nazadnje omenjeni: telesne dejavnosti, kot so hoja, tek, plavanje, vplivajo na zdravje. To velja zlasti za zadnjo dejavnost; potrebni sta vestnost in poštenost, zadnje lastnosti pa on nima 10. ki je dokončen in nepreklicen: to je zadnja cena, ceneje ne damo 11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: dvorano so napolnili do zadnjega kotička; ujemati se do zadnjega milimetra; vrnil sem mu do zadnje pare ves denar; biti moker do zadnjega vlakna popolnoma, čisto / premisliti do zadnje podrobnosti ● ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; vznes. zadnji dom grob; vznes. v tujini je našel zadnji dom umrl je; evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; žarg. avtomobil na zadnji pogon s pogonom na zadnja kolesa; vznes. iskati zadnji smisel bistven, najgloblji; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnost; zadnja beseda ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; star. zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat; ekspr. odbila mu je zadnja ura umrl je; ekspr. zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priti skozi zadnja vrata skrivaj; na nedovoljen, neprimeren, nezakonit način; ekspr. spregovoriti v zadnje slovo ob pogrebu; zastar. narediti zadnje sporočilo oporoko ◊ avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; jur. zadnji opomin pred tožbo; lingv. zadnji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v zadnjem delu ustne votline; lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena; obrt. zadnji vbod vbod pri ročnem šivanju, pri katerem sega nit nazaj do polovice vboda pred njim; rel. zadnja popotnica obhajilo za umirajoče; zadnja večerja večerja, ki jo je imel Kristus z apostoli dan pred svojo smrtjo zádnji -a -e sam.: nekateri so rekli, da je pošten, drugi so trdili, da ni. Prav so imeli zadnji; diplomirala je med zadnjimi; zadnji iz tega rodu; ni še rekel zadnje zadnje besede; pog., ekspr. brcniti koga v (ta) zadnjo zadnjico; nekaj jo teži ali pa je bolna. To zadnje trdi sama; ekspr. boriti se do zadnjega do konca življenja, do smrti; do zadnjega je upala, da pride do zadnjega trenutka; ekspr. vzeli so jim vse do zadnjega popolnoma vse; ekspr. končali so vsi — od prvega do zadnjega; komaj shajamo od prvega do zadnjega (v mesecu); star. k zadnjemu še nekaj besed o pesniku nazadnje; bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi ♪
  25.      zádnjica  -e ž (ȃ) 1. spodnji zadnji del človeškega trupa med bokoma: postaviti se tako, da se pete, zadnjica in ramena dotikajo stene; potegniti pulover čez zadnjico; sesti na celo zadnjico; suniti koga v zadnjico; udariti koga po zadnjici / spustiti se vzdolž drče po zadnjici; z zadnjico odriniti stol 2. zadnji zgornji del živalskega trupa nad zadnjimi nogami: bič je oplazil konja po zadnjici 3. ekspr. zadnji del česa: iz zadnjice avtomobila se je pokadilo ● šalj. izprašiti komu zadnjico natepsti ga; vulg. s tem spričevalom si lahko zadnjico obrišeš to spričevalo je brez vrednosti, pomena; ekspr. lesti komu v zadnjico izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; ekspr. dati, naložiti jih komu po zadnjici natepsti ga; ekspr. dobiti jih po zadnjici biti tepen; ekspr. tresti se za svojo zadnjico bati se zase, za svoj položaj ♪

   17.209 17.234 17.259 17.284 17.309 17.334 17.359 17.384 17.409 17.434  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA