Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (1.584-1.608)



  1.      konkurêntka  in konkuréntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od konkurent: v umetnosti ji je bila nevarna konkurentka
  2.      konkuríranje  -a s () glagolnik od konkurirati: konkuriranje med podjetji / konkuriranje gledališča s kinom
  3.      konkurírati  -am nedov. in dov. () 1. prizadevati si, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovati: podjetje uspešno konkurira privatnim proizvajalcem; družbe so se domenile, da si ne bodo konkurirale // prizadevati si, da je kdo boljši kot nasprotnik kje, v čem sploh: konkurirati na vseh področjih / rad bi mi tudi v šahu konkuriral bil enakovreden nasprotnik 2. sodelovati v akciji, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekmovati: konkurirati za nagrado, prvo mesto / njegov film je uspešno konkuriral 3. publ. udeleževati se razpisa, natečaja: tudi on je konkuriral za to učiteljsko mesto
  4.      konkúrz  -a m () 1. v kapitalistični ekonomiki stanje podjetja, ko to zaradi prezadolženosti ne more poravnati svojih dolgov: biti v konkurzu // sodni postopek za ugotovitev tega stanja: napovedati konkurz 2. knjiž. razpis, natečaj: objaviti konkurz za delovno mesto; javni konkurz; konkurz za najboljše dramsko delo
  5.      konkúrzen  -zna -o prid. () 1. nanašajoč se na konkurz: konkurzni rok / konkurzni dolžnik; konkurzni postopek postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja konkurznega dolžnika; konkurzno premoženje premoženje konkurznega dolžnika 2. knjiž. razpisen, natečajen: določiti konkurzne pogoje / konkurzni izpit
  6.      konkvistadór  -ja m (ọ̑) knjiž. osvajalec, pustolovec: konkvistadorji in pirati // v Srednji in Južni Ameriki, nekdaj španski, portugalski osvajalec: hlepenje konkvistadorjev po zlatu
  7.      konòp  -ôpa m ( ó) redko konopec: konj se je strgal s konopa
  8.      konôpec  -pca m (ó) (konopljena) vrv, zlasti tanjša: voditi osla na konopcu; prepasal se je s konopcem / odvezati konopec ∙ ekspr. držati koga na konopcu imeti ga popolnoma v oblasti
  9.      konôpeljščica  -e [pǝl] ž (ó) zool., navadno v zvezi laška konopeljščica ptica pevka rumeno zelene barve, Carduelis citrinella: petje laške konopeljščice
  10.      konôpen  -pna -o prid. (ō) nanašajoč se na konopljo: konopna slama; konopno seme, zrno / konopno platno / konopna vrv
  11.      konôplja  -e ž (ó) 1. visoka kulturna rastlina z dlanastimi listi, ki se goji zaradi vlaken in semena, ali njeno seme: puliti konopljo; sejati konopljo; snop konoplje; raste kot konoplja hitro / treti konopljo // predivo iz te rastline: razpukati konopljo // pog. konopljena tkanina: konoplja se dobro pere / beliti konopljo ◊ agr. (konoplja) belica z moškimi cveti, (konoplja) črnica z ženskimi cveti; bot. indijska konoplja ki raste v Indiji in vsebuje smolo, Cannabis sativa forma indica; manilska konoplja tropska rastlina, iz katere se pridobivajo trdna, groba vlakna, Musa textilis
  12.      konopljárna  -e ž () obrat za predelovanje konoplje: imajo novo konopljarno
  13.      konopljén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konopljo: konopljena slama; konopljeno seme, zrno / konopljena preja, tkanina; konopljeno platno, predivo, vlakno / konopljena srajca, vrv / konopljeno olje olje iz konopljenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov
  14.      konopljénka  -e ž (ẹ̄) zool. ptica pevka rumeno zelene barve; laška konopeljščica: slišalo se je petje liščkov, kosov in konopljenk
  15.      konôpljevka  -e ž (ó) (konopljena) vrv: privezan s konopljevko
  16.      konopljíka  -e ž (í) bot. visok grm ali nizko drevo z vijoličastimi cveti v latih, Vitex agnus castus
  17.      konôpljin  -a -o (ō) pridevnik od konoplja: konopljino olje, zrno
  18.      konopljína  -e ž (í) tekst. tkanina iz konopljene preje, navadno v platneni vezavi: hlače iz konopljine
  19.      konopljíšče  -a s (í) njiva, na kateri je rasla konoplja: preorati konopljišče
  20.      konopnén  -a -o prid. (ẹ̑) redko konopljen, konopen: konopneno vlakno / konopnena srajca, vrv
  21.      konôpnica  -e ž () 1. zool. sivo rjavkasta divja raca z rumenim kljunom, Anas strepera: dolgorepka in konopnica 2. bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih, Dentaria: brstična konopnica
  22.      konopnína  -e ž () 1. konopljena slama: konopnina je bila popolnoma suha 2. tekst. konopljina: rjuhe iz konopnine
  23.      konosamènt  -ênta m ( é) trg. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegova izročitev naslovniku, nakladnica: podpisati konosament; tovorni list in konosament
  24.      konotácija  -e ž (á) lit. pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
  25.      konotatíven  -vna -o prid. () lingv., navadno v zvezi konotativni pomen pomen besede, izraza, ki je zlasti čustveno, osebnostno obarvan

   1.459 1.484 1.509 1.534 1.559 1.584 1.609 1.634 1.659 1.684  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA