Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (15.726-15.750)


  1.      tékmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: prehiteti, premagati tekmeca; zaostajati za tekmeci; enakovredni, nevarni tekmeci; tekmeci za prvo mesto, nagrado / tekmeci na volitvah, pri volitvah; tekmeca v ljubezni / trgovski tekmeci trgovski konkurenti 2. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom biti mu enakovreden: biti, postati komu tekmec; na tekmovanju, v znanju ni imel tekmeca / ekspr. novo vozilo ima precej tekmecev / podjetje ima v novi tovarni močnega tekmeca konkurenta ♪
  2.      tekmovánje  -a s (ȃ) 1. merjenje koga s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: zdravniki so tekmovalcu odsvetovali nadaljnje tekmovanje; tekmovanje na velikih športnih prireditvah // merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: spodbujati tekmovanje; tekmovanje med otroki; tekmovanje pri delu; tekmovanje v oboroževanju; tekmovanje v znanju tujih jezikov 2. športna prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kakem športu, športni panogi: organizirati tekmovanje; zmagati na tekmovanju; atletska, smučarska tekmovanja; mednarodno tekmovanje / ekipno, prvenstveno tekmovanje ♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje; pokalno tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo; pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev; tekmovanje v slalomu // prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kaki dejavnosti, lastnosti sploh: udeležiti se tekmovanja pevskih zborov / lepotno tekmovanje / nagradno tekmovanje ♪
  3.      tekočína  -e ž (í) snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino: tekočina hlapi, teče; piti, pretočiti tekočino; ta snov vpija tekočino; brezbarvna, gosta, peneča se tekočina; jedka, vnetljiva tekočina; voda, mleko in druge tekočine; kaplja tekočine; tekočine in plini / hladilna tekočina v avtomobilskem motorju; kri in druge telesne tekočine; mehanika tekočin hidromehanika ∙ ekspr. življenjska tekočina kri ♦ anat. možgansko-hrbtenjačna tekočina ki obdaja možgane in hrbtenjačo; likvor; sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; fiz. tekočina snov, ki se lahko pretaka; kapljevine in plini so tekočine; mont. težka tekočina katere gostota je večja od gostote vode; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor ♪
  4.      tele...  ali téle... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na a) daljen, daljinski: telefon, teleinformacija, telekineza, telekomanda b) televizijo: telekino, telekamera ♪
  5.      teléčji  -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na teleta: telečja koža; telečje meso / telečje usnje / telečji zrezek; telečja obara ∙ ekspr. on je še ves telečji nespameten, neumen, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti; ekspr. imeti telečje noge za stanje, hojo negotove; šalj. telečja leta leta dozorevanja ♦ gastr. telečja krača; nadevane telečje prsi ♪
  6.      telegráf  -a m (ȃ) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav: telegraf dela, ropota / sporočiti po telegrafu / brezžični telegraf ♦ elektr. Morsov telegraf in Morzejev telegraf pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; navt. ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // urad za sprejemanje in oddajanje telegramov: vložiti zahtevo pri telegrafu, v telegrafu / pošta, telegraf, telefon [ptt] ♪
  7.      telegráfski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na telegraf, brzojaven: telegrafski drog, kabel / telegrafska centrala; telegrafsko omrežje / telegrafski znak; telegrafsko sporočilo / telegrafski promet / telegrafski naročnik / telegrafski aparat ♦ ptt telegrafski oddajnik, sprejemnik oddajnik, sprejemnik, ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; sinhronski (telegrafski) sistem sistem, pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: v telegrafskem slogu napisan odgovor / obnoviti zgodbo v telegrafskem stilu telegráfsko prisl.: telegrafsko sporočiti ♪
  8.      telegrám  -a m (ȃ) sporočilo, preneseno po telegrafu, brzojavka: oddati, poslati, prejeti telegram / luksuzni telegram; pozdravni telegram ♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo; telefonirani telegram ki se naslovniku sporoči po telefonu; neskl. pril.: ptt telegram pismo telegram z znižano tarifo, ki se oddaja za vsemi drugimi telegrami ♪
  9.      têlek  -lka m (ē) nar. teliček: lepega telka ima v hlevu / ti si še večji telek kot on ♪
  10.      telekomunikácija  -e ž (á) nav. mn. 1. izmenjava, posredovanje informacij na daljavo z elektromagnetnimi sistemi: omogočiti telekomunikacije; mednarodna zveza za telekomunikacije; radijska, telefonska telekomunikacija 2. sredstvo, ki omogoča tako izmenjavo, posredovanje informacij: prenos informacij po telekomunikacijah ♪
  11.      teleprínter  -ja m (í) električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo, daljnopisnik: pisati na teleprinter; sporočiti po teleprinterju; delati s teleprinterjem; teleprinter in telefon; neskl. pril.: papir. teleprinter papir navadno brezlesni papir za teleprintersko sporočanje ♪
  12.      telésce  -a s (ẹ̑) manjšalnica od telo: telesce dojenčka / ekspr. lepo žensko telesce ◊ anat. rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; tipalno telesce skupek celic v koži, občutljiv za dotik; biol. belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. klorofilno telesce del rastlinske celice, ki vsebuje klorofil ♪
  13.      telésen  -sna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na telo: telesni deli; telesna višina / telesne mere; telesna napaka; telesna nega; telesna poškodba / telesna temperatura / telesni napor; telesno delo; telesno trpljenje / telesna virtuoznost igralca / telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zadovoljevanje telesnih potreb potreb po hrani, pijači, spanju; telesna straža straža, ki varuje, brani koga pred napadom, nasiljem 2. čuten, spolen: telesna ljubezen; telesno poželenje / telesna privlačnost; izzivalno telesna ženska ● ekspr. pokojnikove telesne ostanke so položili na mrtvaški oder mrtvo telo, truplo; ekspr. bil je dolg in precej telesen močen, čokat; knjiž. telesno perilo spodnje perilo ◊ anat. telesni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; geom. telesna diagonala; jur. telesna kazen v nekaterih deželah kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; šol. telesna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev telésno prisl.: telesno privlačna ženska; telesno prizadet otrok; sam.: razmerje med telesnim in duševnim v človeku ♪
  14.      teleskóp  tudi teleskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) fiz. daljnogled za opazovanje zvezd, ki da obrnjeno sliko: s teleskopom odkriti nov planet; opazovanje sonca s teleskopom ● zastar. s teleskopom gledati plezalce z daljnogledom ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja ♪
  15.      telésnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na telesnost: telesnostni dejavniki / telesnostno jedro kipa / zakoni telesnostnih sorazmerij telesnih ♪
  16.      telíčka  -e ž (í) 1. manjšalnica od telica: telička se goni 2. goveji mladič ženskega spola: krava je povrgla teličko; junček in telička 3. ekspr. nespametna, neumna ženska, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: posmehovanje teličk ♪
  17.      teló  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in drugi deli telesa; hrbtna stran telesa; pretakanje krvi po telesu; ekspr. boj med telesom in duhom / s celim telesom se vreči na tla; ekspr.: z lastnim telesom zaščititi koga; gniti, zgoreti pri živem telesu; biti operiran pri živem telesu brez narkoze / človeško, živalsko telo / ekspr. onemogla telesa so se pomikala dalje človeška, živalska bitja // ekspr. ta del človeškega bitja kot predmet, sredstvo spolnega dejanja, užitka: polastil se je njenega telesa; prostitutke prodajajo svoje telo 2. evfem. truplo: telo v zemlji razpade, strohni; položiti telo v grob; telesa ubitih / mrtvo telo 3. redko trup: hermelin nosi telo tik ob tleh; vzravnati telo; glava in telo / telo in vrat čutare; telo ladje 4. od okolja ločena snovna celota: elastično, prozorno telo; delovanje telesa na telo; meje, velikost telesa / plinasta, trdna telesa / sonce, planeti in druga nebesna telesa / odstraniti tuje telo iz očesa tujek 5. navadno s prilastkom določena naprava, priprava kot funkcijska celota: hladilno telo / svetlobna telesa svetila / knjiž. astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa 6. knjiž., navadno s prilastkom skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota: po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno telo razdeljeno na tri države / delovna, politična, predstavniška, skupščinska telesa; posvetovalno, volilno telo; komisije, odbori in druga telesa 7. rel., v zvezi sveto rešnje telo posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo // tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu 8. geom. s ploskvami omejen del prostora: prostornina telesa; kocka, valj in druga telesa / rotacijska telesa / geometrijsko telo ● evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; zdrav duh v zdravem telesu ◊ anat. maternično telo zgornji del maternice; fiz. črno telo trdno telo z določeno temperaturo, ki vpija vse sevanje in od vseh teles najmočneje seva; točkasto telo katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom; togo telo; jur. zakonodajno telo; zemljiškoknjižno telo eno ali več enako obremenjenih zemljišč istega lastnika v isti katastrski občini; rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih ♪
  18.      telovádec  -dca m (ȃ) kdor goji telovadbo: nastop, tekmovanje telovadcev ♦ šport. orodni telovadec; telovadec na drogu, konju ♪
  19.      telováditi  -im nedov. (á ȃ) 1. opravljati telesne vaje za razvijanje, ohranjevanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: vsako jutro telovadi / telovaditi z rokami // opravljati telesne vaje z namenom doseči, pokazati telesno sposobnost: telovadci že telovadijo ♦ šport. telovaditi na bradlji, krogih 2. gojiti telovadbo, ukvarjati se s telovadbo: že deset let telovadi; telovaditi v društvu Partizan ● ekspr. krovci telovadijo po strehi se spretno premikajo; ekspr. ta popevkar pred mikrofonom preveč telovadi maha z rokami, skače, se zvija ♪
  20.      telúr  -ja m (ū) kem. redek, krhek element srebrno bele barve, Te: telur in polonij ♪
  21.      telúrij  -a m (ū) astr. priprava za ponazoritev kroženja Lune okrog Zemlje in obeh teles okoli Sonca ♪
  22.      tém  in tèm in tem vez. (ẹ̑; ȅ) v primerjalnih nadrednih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem podrednega stavka: čim dlje jo gleda, tem bolj mu je všeč; čim manj bo prosilcev, tem večje bodo možnosti / kdaj naj pridemo? Čim prej, tem bolje / dela tem bolje, kolikor boljše pogoje ima toliko ♪
  23.      téma  -e ž (ẹ̑) osnovni, osrednji predmet obravnavanja ali umetniškega dela: obravnavati, spremeniti temo; aktualna, občutljiva, široka, ekspr. žgoča tema; glavna, okvirna tema; ljubezenska, politična, znanstvena tema; tema pesnitve, pogovora / raziskovalna tema; publ. razprava na temo človekovih političnih pravic / organizator prebere, razdeli teme naslove, opise, ki določajo tak predmet ◊ muz. tema zaključena skupina tonov, ki ima v stavku ali skladbi osrednjo vlogo; šol. učna tema; zgod. tema v bizantinski državi, od 7. do 9. stoletja obrobna pokrajina z vojaško oblastjo ♪
  24.      temátika  -e ž (á) skupek tem: tematika je raznovrstna; določiti, razširiti tematiko; ljubezenska, politična tematika; značilna tematika ekspresionizma; tematika pogovorov, zborovanja; filmi s tematiko iz narodnoosvobodilne vojne / tematika muzeja; znamke s pokrajinsko, zgodovinsko tematiko ♪
  25.      têmelj  -a m (é) 1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji: izpodkopati, postaviti, utrditi temelje; betonski, zidani temelji; majav, trden temelj / kopati temelje za novo stavbo / kamnit temelj spomenika 2. kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: postaviti temelje za nadaljnji razvoj; materialni temelji družine; temelji države / ekspr. diktaturi se spodmika temelj / publ. to so ugotovili na temelju zbranih podatkov na osnovi, podlagi // kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: gospodarski, idejni temelji politike; znanstveni temelji svetovanja; značaj je temelj osebnosti // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto; podlaga, osnova: pogodba je temelj njihovih zahtev 3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: temelji pedagogike / temelji socialistične morale 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom popolnoma, čisto: uničiti kaj do temelja, temeljev; to zamisel je treba iz temelja predelati; njegovo življenje se je v temeljih spremenilo ♪

   15.601 15.626 15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA