Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (1.559-1.583)


  1.      konjúšna  -e ž (ȗ) star. konjušnica: konjušna z dvesto konji ♪
  2.      konjúšnica  -e ž (ȗ) konjski hlev, navadno večji: konji so bili privezani v konjušnici / vojaška konjušnica ♪
  3.      konjúšnik  -a m (ȗ) 1. kdor dela v konjušnici: konjušnik je osedlal konja; več let je bil za konjušnika 2. zlasti v fevdalizmu naslov za plemiča: zbrali so se konjušniki iz vse dežele ♪
  4.      konkáven  -vna -o prid. (ȃ) vbočen, vbokel: zrcalo je konkavno / menjavanje konkavnih in konveksnih ploskev na kipu ♦ fiz. konkavne ali razpršilne leče leče, ki so ob robu debelejše kot na sredini; geom. konkavni kot kot, manjši od 180° ♪
  5.      konkávnost  -i ž (ȃ) vbočenost, vboklost: konkavnost ploskve ♪
  6.      konkláve  -a m (ȃ) rel. popolnoma ločen, zaprt prostor, v katerem kardinali volijo papeža: osemdeset kardinalov se je zaprlo v konklave // zasedanje kardinalov v tem prostoru: konklave je trajal do izvolitve papeža / ekspr. sešel se je konklave ♪
  7.      konkluzíja  in konklúzija -e ž (ȋ; ú) knjiž. sklep, zaključek: zanikal je njegovo konkluzijo / delati konkluzije / ustvaril si je napačno konkluzijo sodbo, mnenje ♪
  8.      konkordánca  -e ž (ȃ) 1. knjiž. skladnost, ujemanje: konkordanca interesov posameznika in družbe; konkordanca mnenj 2. nav. mn., biblio. seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje: analiza na osnovi konkordanc / biblične konkordance ◊ geol. vzporednost skladov; tisk. merska enota v tiskarstvu, okrog 18 mm ♪
  9.      konkordánčen  -čna -o (ȃ) pridevnik od konkordanca 2: konkordančna tabela ♪
  10.      konkordánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konkordanco: konkordantna pričevanja / konkordantni skladi ♪
  11.      konkordát  -a m (ȃ) jur. pogodba med državo in katoliško cerkvijo o ureditvi medsebojnih pravnih odnosov: skleniti konkordat; določbe konkordata / potrditi s konkordatom ♪
  12.      konkordáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konkordat: konkordatna pogajanja ♦ šol. konkordatne šole šole v stari Avstriji od 1855 do 1869 ♪
  13.      konkordátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konkordat: konkordatska pogajanja ♦ šol. konkordatske šole šole v stari Avstriji od 1855 do 1869 ♪
  14.      konkréten  -tna -o prid., konkrétnejši (ẹ̑) 1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren, ant. abstrakten: trditev je dokazal s konkretnimi podatki; govori o konkretnem svetu našega podeželja / konkretna oblika sodelovanja / v konkretnem primeru ne gre za to v tem, danem / konkretno mišljenje ♦ ekon. konkretno delo delo, s katerim se ustvarjajo uporabne vrednosti; lingv. konkretni samostalniki; muz. konkretna glasba glasba, ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta // nazoren, jasen: govornikovo konkretno izražanje / to je pokazal na konkretnem primeru / pri pojasnjevanju je bil zelo konkreten 2. izdelan, izoblikovan: bil je brez konkretnega načrta; konkreten predlog; konkretne naloge; odgovarjal je na konkretna vprašanja / publ. zavzeti konkretno stališče konkrétno prisl.: konkretno misliti; konkretno povej, koga misliš; sam.: izvedela ni nič konkretnega ♪
  15.      konkretizácija  -e ž (á) 1. s prilastkom uresničitev, izpolnitev: konkretizacija ustavnih načel; prispevali so h konkretizaciji nalog, sklepov / fašizem so prikazali kot konkretizacijo zla upodobitev, utelešenje 2. publ. ponazoritev, pojasnitev: razvoja ne bodo razumeli brez konkretizacije; gre za zelo subjektivno konkretizacijo ♪
  16.      konkretizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od konkretizirati: konkretiziranje programa, sporazuma / realistično konkretiziranje posameznih oseb v pesnitvi ♪
  17.      konkretizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, povzročiti, da postane kaj zaznavno s čuti; uresničiti, opredmetiti: uspeli so konkretizirati svoje ideje, načrte; dobljene naloge je treba čimprej konkretizirati; sklepi so se postopoma konkretizirali // ponazoriti, pojasniti: abstraktne misli je konkretiziral s primerom / svoje stališče bi radi nekoliko bolj konkretizirali konkretizíran -a -o: konkretizirane naloge; osnovna načela so bila kmalu konkretizirana ♪
  18.      konkrétnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost konkretnega: življenjska konkretnost; konkretnost mišljenja / konkretnost njegovega izražanja ♪
  19.      konkrétum  -a tudi -ta m, mn. konkréta s tudi konkréti m tudi konkrétumi m (ẹ̑) knjiž. kar je, obstaja tako, da je zaznavno s čuti: blago je najenostavnejši ekonomski konkretum / to je utopija, ne pa predstavljanje konkretuma ♪
  20.      konkubína  -e ž (ȋ) knjiž. priležnica ♪
  21.      konkubinát  -a m (ȃ) knjiž. skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze, priležništvo: s svojo varovanko je živel v konkubinatu ♪
  22.      konkurénca  -e ž (ẹ̑) 1. prizadevanje, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovanje: med podjetjema se je začela konkurenca; priti do močne, ostre medsebojne konkurence / pritisk konkurence na trgu je popustil / izdelki so dobro zdržali konkurenco / mednarodna konkurenca / pog. kupuje pri konkurenci konkurentu // prizadevanje, da je kdo boljši kot nasprotnik kje, v čem sploh: v šoli je med nama velika konkurenca / pojavila se je konkurenca na vseh področjih 2. navadno s predlogom akcija, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekma: bil je izločen iz konkurence / zmagal je v konkurenci za naslov prvaka / tekmujejo v članski, ekipni, mladinski konkurenci pri kateri se za tekmovanje določi član, ekipa, mladinec / publ. filmi so prišli v uradno konkurenco; ogled filma v konkurenci // pog. tekmec: v nastopu niso imeli konkurence / v razmeroma močni konkurenci je osvojil prvo mesto ● delati komu konkurenco biti mu enakovreden tekmec ◊ ekon. nelojalna konkurenca ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo; nepopolna konkurenca za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; prosta ali svobodna konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; zunanja konkurenca konkurenti iz tuje države, iz drugega območja; šport. igrati, nastopiti izven konkurence igrati, nastopiti na tekmovanju, ne da bi bili upoštevani rezultati ♪
  23.      konkurénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konkurenco ali konkuriranje: a) konkurenčne dežele; konkurenčno podjetje; z modernizacijo strojev so postali konkurenčni / poseči v konkurenčni boj; čuti se močen konkurenčni pritisk / prodajati po konkurenčnih cenah cenah, ki lahko konkurirajo drugim cenam / gre za konkurenčno sposobnost ali nesposobnost podjetja ♦ ekon. konkurenčni trg trg, za katerega je značilna (svobodna) konkurenca; konkurenčno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilna konkurenca; polit. konkurenčni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca b) svoje članke objavlja v konkurenčnem listu; konkurenčna razstava; konkurenčno tekmovanje / festival konkurenčnih filmov konkurénčno prisl.: konkurenčno sposoben ♪
  24.      konkurénčnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost konkurenčnega: doseči konkurenčnost na svetovnem trgu / konkurenčnost naših izdelkov / svobodna konkurenčnost konkurenca ♪
  25.      konkurènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor si prizadeva, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami boljši kot nasprotnik, tekmec: konkurenti so izboljšali in pocenili svoje blago / podjetje ima v njem močnega konkurenta // kdor si prizadeva, da je boljši kot nasprotnik kje, v čem sploh: za to delovno mesto je imel dva huda konkurenta / ekspr. usnje je dobilo konkurenta v gumiju 2. kdor sodeluje v akciji, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekmec: v dirki je zmagal proti štirim konkurentom / bil je njegov konkurent za naslov prvaka, prvo mesto ♪

   1.434 1.459 1.484 1.509 1.534 1.559 1.584 1.609 1.634 1.659  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA