Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (15.509-15.533)



  1.      škóljčica  -e ž (ọ̑) školjkica: nabirati školjčice ♦ zool. školjčice sladkovodne praživali z migetalkami samo na spodnji strani telesa, Stylonychia
  2.      škóljka  -e ž (ọ̑) 1. morska ali sladkovodna žival z mehkim telesom, pokritim z dvema, navadno plitvo izbočenima lupinama: gojiti školjke / školjka se odpre, zapre / jezerske, morske školjke; školjka bisernica / jesti školjke // lupina te živali: otroci se igrajo s školjkami; zbirati pisane školjke; s školjkami okrašen okvir; nebo je bilo kot ogromna modra školjka / polna školjka v kateri je žival 2. navadno s prilastkom kar je podobno tej lupini: kamnita školjka vodometa; porcelanasta školjka za milo; školjka umivalnika / zamenjati telefonsko celico z govorilno školjko; straniščna školjka; pren., ekspr. školjka tišine ● žarg., avt. zamenjati školjko kombija (samonosno) koroserijoanat. nosna školjka s sluznico pokrita parna koščena izboklina v steni nosne votline, podobna školjki; obrt. školjka školjki podobna prvina pri kvačkanju; ptt školjka školjki podoben del telefonskega aparata, ki pokriva vsakega od koncev slušalke
  3.      škópnik  -a m (ọ̑) 1. snop urejene slame za pokrivanje streh: delati, pripraviti škopnike / prekriti streho s škopniki / za ležišče je imel škopnik slame 2. etn., po ljudskem verovanju šopu goreče slame, goreči ptici podobno bitje, ki leta ponoči: škopnik naznanja nesrečo; videti škopnika
  4.      škótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škote ali Škotsko: škotski jezik / škotske dude / škotski ovčar ovčar z zelo ozko glavo, dolgo, košato dlako črne, rjave in bele ali modro sive barve; škotski viski viski iz (ječmenovega) slada, navadno z vonjem po dimu; škotsko sukno sukno z večjim karom, zlasti rdeče, modre, zelene barvelov. škotski seter seter s črno dlako in temno rjavimi ožigi; obl. škotsko krilo krilo s škotskim karom in gubami, speto na levi strani z veliko zaponko; šah. škotski gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje daminega kmeta; tekst. škotski karo večji karo, zlasti rdeče, modre, zelene barve; vet. škotsko govedo temno sivo govedo, ki se goji zaradi mesa
  5.      škrabljáti  -ám nedov.) 1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: na podstrešju so škrabljale miške; brezoseb. za omaro je kar naprej škrabljalo // pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrabljajo; mačka škrablja po vratih // ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: škrabljati z drobižem / vsi so bili tiho, le žlice so škrabljale 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škrablja dež; prijetno škrabljati // rahlo udarjati: dežne kaplje škrabljajo po strehi, šipi ● ekspr. počasi je škrabljala čokolado grizljala
  6.      škràt  škráta m, im. mn. tudi škrátje ( á) 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov 2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat 3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat 4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata 5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot kletvica o ti škrat ti ● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake
  7.      škrátelj  -na tudi -tlja [tǝl] m (á) ekspr. škrat: škratelj jim je splašil konja; nagajiv škratelj / naš škratelj ima komaj štiri leta / črn je kot škratelj
  8.      škráteljc  -a [tǝl] m () škratek: v hišici so živeli škrateljci / ta naš škrateljc še ponoči ne da miru
  9.      škrbínka  -e ž () bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu, Sonchus: njivska škrbinka
  10.      škrebljáti  -ám nedov.) 1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: miš škreblja za omaro; brezoseb. ponoči je škrebljalo v bukvah // pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrebljajo po cesti; pes škreblja po parketu // ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: kaj škrebljaš; ne škrebljaj z drobižem / ključ škreblja v ključavnici; v žepu mu škrebljajo kovanci 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škreblja dež // rahlo udarjati: dežne kaplje škrebljajo po strehi
  11.      škripáč  -a m (á) star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah // godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko
  12.      škrípati  tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govorillov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik
  13.      škrlát  -a m () 1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat 2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblastikem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
  14.      škrlatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze 2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu
  15.      škrlúpar  -ja m () nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak
  16.      škrnícelj  -clja m (í) 1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj 2. poljud. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, strok. kala: šopek škrnicljev
  17.      škrníceljček  -čka [cǝl] m () manjšalnica od škrnicelj: škrniceljček bonbonov
  18.      škrobovína  -e ž (í) škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga
  19.      škrpèt  -êta in škrpét -a m ( é; ẹ̑) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: potepuh v škrpetih in ponošenem klobuku // čevelj sploh: obul je pošvedrane škrpete; popraviti stare škrpete
  20.      škrpêta  -e ž () nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: teh škrpet ne bom več nosil
  21.      škrpêtelj  -tlja tudi -na [tǝl] m (é) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: bil je v škrpetljih in raztrgani obleki
  22.      škŕt  medm. () posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt
  23.      škŕta  -e ž (ŕ) zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil ● zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo
  24.      škržólica  -e ž (ọ̑) bot. pokončna ali plazeča se rastlina z navadno rumenimi cveti v koških, Hieracium: arnika in škržolica
  25.      šlabéder  in šlabêder -dra m (ẹ̄; ē) nav. mn., nižje pog. obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti čevelj, copata: natakniti si šlabedre; na vrhu stopnic je sezul šlabedre

   15.384 15.409 15.434 15.459 15.484 15.509 15.534 15.559 15.584 15.609  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA