Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (15.301-15.325)


  1.      suhoróbarstvo  -a s (ọ̑) obrt za izdelovanje suhe robe: suhorobarstvo v Ribniški dolini; suhorobarstvo in lončarstvo ♪
  2.      súhost  tudi suhóst -i ž (ú; ọ̑) značilnost suhega: suhost drv / suhost kot posledica bolezni, stradanja / ekspr. suhost kronike, statistike / občutiti suhost v ustih ♪
  3.      suíta  -e ž (ȋ) muz. instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi: igrati suito; suita in sonata / baletna suita katere stavki so odlomki baletne glasbe; baročna suita z najmanj štirimi določenimi plesnimi stavki; orkestralna suita; suita za godala / plesna suita ● knjiž., redko kralj s svojo suito s svojim spremstvom ♪
  4.      súkati  -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati ● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati súkati se 1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti 2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori // ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti 4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje 5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni ● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi sukáje: pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral sukajóč -a -e: sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki súkan -a -o: tanko sukana nit ♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej ♪
  5.      súknja  -e ž (ȗ) težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ♪
  6.      sulfamíd  -a m (ȋ) farm. sulfonamid: zdraviti s sulfamidi ♪
  7.      sulfamíden  -dna -o prid. (ȋ) farm. sulfonamiden: sulfamidna tableta ♪
  8.      sulfát  -a m (ȃ) kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat ♪
  9.      súlica  -e ž (ȗ) orožje v obliki dolge palice z ostro, navadno rombasto konico, za vbadanje, suvanje: prebosti koga s sulico; konjeniki, pešci, oboroženi s sulicami; kopje in sulica; pren., ekspr. ognjene sulice bliskov ♪
  10.      súličarka  -e ž (ȗ) bot. vodna rastlina s suličastimi listi in belimi ali rožnatimi cveti v kobulih; žabarka: gojiti suličarke v akvariju ◊ zool. ameriška suličarka velika južnoameriška strupena kača s koničasto glavo, Bothrops ♪
  11.      súličen  -čna -o (ȗ) pridevnik od sulica: sulična konica ♪
  12.      súltanski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sultane: sultanska oblast / sultanska Turčija Turčija do odprave monarhije leta 1922 ∙ ekspr. sultanski nastop ukazovalen, brezobziren ♪
  13.      súm  -a m (ȗ) na nepotrjenem dokazu temelječa misel a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / žarg., med. sum na zlom ● pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njej ◊ jur. sum kaznivega dejanja ♪
  14.      súmiti  -im nedov. (ū ȗ) 1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo ženo 2. domnevati kaj slabega, nedovoljenega: sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost / žarg., med. zdravniki sumijo na hudo bolezen sklepajo ● pog. sumiti v poštenost koga ne biti prepričan o njegovi poštenosti sumèč -éča -e: sumeč pogled ♪
  15.      súmnja  -e ž (ū) knjiž. sum: to jim je vzbujalo sumnjo, da je on zažgal; iskati potrdila za svojo sumnjo ♪
  16.      súnek  -nka m (ȗ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih ◊ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov ♪
  17.      sunkovít  -a -o prid. (ȋ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede ♪
  18.      super...  ali súper... predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža ♪
  19.      súperfinále  -a m (ȗ-ȃ) šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja: košarkarski superfinale ♪
  20.      súperlativen  -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na superlativ: superlativne končnice / superlativna ocena filma zelo pohvalna ♪
  21.      súperrevizíja  tudi súperrevízija -e ž (ȗ-ȋ; ȗ-í) višja, ponovna revizija: opraviti superrevizijo ♦ film. strokovno vodstvo, nadzorovanje dela režiserja začetnika ♪
  22.      súpra...  predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: suprafluidnost, supraprevoden b) kvalitativnega preseganja: supranaturalizem, supraracionalen ♪
  23.      supremacíja  -e ž (ȋ) knjiž. premoč, nadvlada: supremacija večjega naroda nad manjšim / ekonomska, kulturna supremacija ♪
  24.      suròv  -óva -o prid., suróvejši (ȍ ọ̑) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena 2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane 3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo // ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost ◊ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena suróvo prisl.: surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo ♪
  25.      súšec  -šca m (ú) 1. star. marec: bilo je v začetku sušca / (meseca) sušca se je vrnil 2. nar. suho, posušeno drevo: sušci in zelene smreke 3. ekspr. zelo suh človek: kdo pa je tisti sušec ● star. sušec zmeraj vije, če z glavo ne, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme ♪

   15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA