Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (14.809-14.833)


  1.      sosédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosede: dobri sosedski odnosi; sosedski stiki / storiti sosedsko uslugo; obiskati iz sosedske vljudnosti / imeti čut za sosedsko skupnost ♦ jur. sosedsko pravo pravna pravila, ki omejujejo lastnika pri razpolaganju z zemljiščem v korist sosednjih zemljiških lastnikov sosédsko prisl.: sosedsko naklonjen; po sosedsko se zavzeti za koga ♪
  2.      soséščina  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom ♪
  3.      soslédje  -a s (ẹ̑) knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje ∙ knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi // skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje ◊ lingv. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport ♪
  4.      sosréden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: v vodi so se širili sosredni kolobarji ♦ geom. sosredni krogi koncentrični krogi ♪
  5.      sóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne ♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
  6.      sotóčje  -a s (ọ̑) kraj, kjer se stekata reki, potoka: Beograd leži ob sotočju Donave in Save / ekspr. sotočje ledenikov ∙ knjiž. sotočje v Panonski kotlini sovodenj ♪
  7.      sòtrpéti  -ím nedov., tudi sòtŕpel; sòtrpljèn (ȍ-ẹ́ ȍ-í) knjiž. skupaj s kom trpeti: več mesecev so sotrpeli v taborišču ∙ knjiž. sotrpeti s ponesrečenci sočustvovati ♪
  8.      sòtrpínka  -e ž (ȍ-ȋ) ženska oblika od sotrpin: pazniki so jo pretepli, ker se je zavzela za onemogle sotrpinke ♪
  9.      sòučinkovánje  -a s (ȍ-ȃ) glagolnik od součinkovati: uspešno součinkovanje naštetih glasbenih elementov / součinkovanje bioloških zakonitosti pri družbenem dogajanju ♪
  10.      sòučinkováti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo ♪
  11.      sòudeleževáti se  -újem se nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s kom se udeleževati: naročili so staršem, naj se mladina soudeležuje takih srečanj / tudi on se je soudeleževal tega posla sodeloval pri njem ♪
  12.      sòustvarjálka  -e [u̯k in lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od soustvarjalec: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije ♪
  13.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri ♦ zool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova ♪
  14.      sovereign  tudi sovrin -a [sóvrin] m (ọ̑) num. angleški zlatnik z vrednostjo enega funta ali dvajsetih šilingov, kovan (s presledkom) od konca 15. stoletja do 1917: ostalo mu je devet sovereignov / zlat sovereign ♪
  15.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti ∙ publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni ♪
  16.      sóvkati  -am nedov. (ọ̑) lov. oponašati sovo, navadno pri lovu na ptice: sovkati in čovinkati ∙ star. kaj neprestano sovkaš malodušno, črnogledo govoriš ♪
  17.      sòvládati  -am nedov. (ȍ-ā) skupaj s kom vladati: kralj ni pustil, da bi prestolonaslednik sovladal sòvladajóč -a -e: sovladajoča vladarja ♦ gozd. sovladajoče drevo drevo, ki ima enako visoko krošnjo kot drevo, drevesa okoli njega ♪
  18.      sovládje  -a s (ȃ) skupno vladanje: sovladje socialistične in komunistične stranke ♦ jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij ♪
  19.      sovódenj  -dnji ž (ọ̑) geogr. področje, kjer se stekajo potoki, reke: velika sovodenj v Panonski kotlini ∙ knjiž. ob sovodnji Save in Krke ob sotočju ♪
  20.      sòvozník  -a m (ȍ-í) 1. voznik v razmerju do drugega voznika, s katerim izmenično vozi: voznik kamiona je bil pri nesreči mrtev, sovoznik pa le lažje poškodovan 2. šport. kdor pomaga vozniku avtomobila ali motorja s prikolico pri vožnji: rallyja se je udeležil s sovoznikom XY; dirk na motorju s prikolico se je udeleževal kot sovoznik ♪
  21.      sovpádanje  -a s (ā) glagolnik od sovpadati: sovpadanje revolucionarnih gibanj v različnih deželah / usodno sovpadanje dogodkov usodna istočasnost / sovpadanje in razhajanje študentskih interesov z interesi družbe ♪
  22.      sòvpréžen  -žna -o prid. (ȍ-ẹ̑) ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol ◊ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani ♪
  23.      sóvra  -e ž (ọ̑) 1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema 2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza ♪
  24.      sovrág  -a m (ȃ) zastar. sovražnik: on je moj sovrag / združiti se proti skupnemu sovragu / sovrag pleni po deželi ♪
  25.      sovráštvo  -a s (ȃ) 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom // kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda ♪

   14.684 14.709 14.734 14.759 14.784 14.809 14.834 14.859 14.884 14.909  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA