Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (14.351-14.375)


  1.      sestávljati  -am [sǝs in ses] nedov. (á) 1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate; otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock; dolgo, počasi sestavljati; sestavljati in razstavljati 2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar 3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo 4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi; vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor sestávljati se fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji: valovanji se sestavljata sestavljajóč -a -e: program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino ♪
  2.      sestávljenka  -e [sǝs in ses] ž (ȃ) 1. lingv. (nova) beseda, narejena iz podstave s predpono: samostalniška sestavljenka; sestavljenke in izpeljanke 2. redko sestavljanka: kupiti otroku sestavljenko ♪
  3.      sésti  sédem dov., stil. sèl séla; nam. sést in sèst (ẹ́ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: sedel je, da bi si odpočil; nima kam sesti; sesti na stol, v naslanjač; s težavo je sedel / otrok ji je sedel v naročje; sedel je poleg nje / sesti k mizi, za mizo; sesti v avtomobil / sesti v senco / kot vljudnostna fraza: izvolite sesti; šalj. sedite, da nam ne odnesete spanja / kot ukaz psu sedi // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: metulj je sedel na cvet; ptice so sedle na drevo 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: sedla je h klavirju; rad sede h knjigam rad bere, študira / ali boš šel z avtomobilom ali boš sedel na vlak se boš peljal z vlakom; včasih sede za pisalni stroj tipka 3. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: glava vijaka mora sesti; žarnico privijamo toliko časa, da sede v ležišče / slušalka je sedla na vilice ● ekspr. sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. končno so stvari sedle na svoje mesto so se uredile; slabš. sesti na posestvo, zemljo prilastiti si, polastiti se; ekspr. sesti na prestol zavladati; ekspr. sesti komu na tilnik, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. taka stvar sede v spomin si jo zapomniš; ekspr. na mehko sesti pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori ♪
  4.      sestòp  -ópa [sǝs in ses] m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od sestopiti: pri sestopu so se ponesrečili trije alpinisti; vzpon in sestop / sestop z lestve 2. kraj, prostor, kjer se da s česa priti: sestop je dobro označen; sestop je po grebenu; peščen, strm sestop 3. šport. primaknitev enega telovadca k drugemu tako, da stojita vštric: razstop in sestop / postaviti se v sestop ♪
  5.      sestópanje  -a [sǝs in ses] s (ọ̄) glagolnik od sestopati: planinec se je ponesrečil pri sestopanju / sestopanje po lestvi / sestopanje s kolesa ♪
  6.      sestopíti  in sestópiti -im [sǝs in ses] dov. (ȋ ọ́ ọ̑) premakniti se navzdol, dol a) po strmem svetu: na vrh so se povzpeli po eni poti, sestopili pa po drugi; sestopiti po severni strani / sestopiti v Vrata b) zlasti po čem navpičnem: sestopiti po lestvi // stopiti s česa: sestopiti s konja, z voza; pren., knjiž. sestopiti z višav filozofije na realna tla ♪
  7.      sêstra  -e stil. -é ž (é) 1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra 2. zdravstvena delavka s srednješolsko ali višješolsko izobrazbo: sestra mu je izmerila temperaturo / sprejela ga je glavna sestra; patronažna sestra ki skrbi za otroke, bolnike na domu / (višja) medicinska sestra 3. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bila ji je sestra v nesreči // kar je čemu enako, podobno: na nebu je zasvetila prva zvezda, za njo so zažarele tudi njene sestre 4. redovnica: tam poučuje verouk sestra / kot pristavek k imenu sestra [s.] Egidija ♦ rel. sestra nekdaj naslov za redovnico brez slovesnih zaobljub; usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov; sestra prednica ♪
  8.      sestrádanost  -i [sǝs in ses] ž (á) stanje sestradanega človeka: sestradanost ujetnikov; sestradanost in onemoglost ♪
  9.      sesušíti se  -ím se [sǝs in ses] dov., sesúšil (ȋ í) knjiž. izsušiti se, posušiti se: kruh se je sesušil; sod se na soncu sesuši / obraz mu je potemnel in se sesušil sesušèn -êna -o: sesušen škaf; sesušene ustnice ♪
  10.      sešíti  -šíjem [sǝš in seš] dov., sešìl (í ȋ) 1. s šivanjem sestaviti: ukrojene dele sešijemo; rokav je sparala in ponovno sešila; sešiti na roko, s strojem / sešiti tiskarske pole 2. s šivanjem narediti: sešiti obleko; sešiti jopo iz plašča / sešiti po meri sešít -a -o: sešiti deli; v snopič sešiti listi; obleka še ni sešita ♪
  11.      sešteválnik  -a [sǝš in seš] m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika za seštevanje ♪
  12.      seštévek  -vka [sǝš in seš] m (ẹ̑) določena vsota, dobljena iz posameznih zneskov: seštevek stroškov / v skupnem seštevku točk so naši tekmovalci zmagali; pren., publ. končni projekt je seštevek delnih projektov // mat. število, ki se dobi pri seštevanju: seštevek dveh števil ♪
  13.      sévanje  -a s (ẹ́) fiz. oddajanje valov, delcev: sevanje radijske antene; sevanje radioaktivnega vira / sevanje svetlobe // valovi, delci, ki jih oddaja vir in se širijo v prostor: poškodbe zaradi sevanja / dolgovalovno, kratkovalovno sevanje; ionizirajoče sevanje; radioaktivno sevanje; rentgensko sevanje ♪
  14.      sevéda  prisl. (ẹ̑) 1. izraža samoumevnost trditve: z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; ti se ga boš seveda še spomnil; po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo, vojaško, seveda; večkrat je šel v gostilno, če je imel denar, seveda; pomeni se s sosedom, seveda mirno, brez prepira / v vezniški rabi vse imam, kar potrebujem. Seveda mi pa še nekaj manjka // na začetku novega odstavka opozarja na prehod k drugi misli: seveda je poleg luči pomembna sestavina Župančičeve poezije tudi tema 2. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: seveda, vem, da je hudo; tega ne bi smel reči, seveda ne; še očeta bom vprašal. Seveda, le vprašaj ga; hočeš požirek vina? Seveda, kar natoči mi ga / ali misliš, da se nam bo posrečilo? Seveda, seveda // izraža pritrjevanje: ali sploh imaš še tisto sliko? Seveda, imam jo; ali greš z menoj? Seveda, grem; no, seveda, saj veš, da ti zaupam ● iron. seveda, še nagrado bi rad izraža močno zanikanje, zavrnitev ♪
  15.      séveren  -rna -o prid., sévernejši (ẹ́) 1. nanašajoč se na sever: a) severni del, konec doline; najsevernejša točka celine; severna področja države / severna stena gore; severno pobočje / severna Francija / severna smer / severna stran veter piha s severne strani s severa; na severni strani se dvigajo gore na severu / severni veter / Severna Amerika b) potovati po severnih deželah; značilnosti severne pokrajine / severno nebo / severna flora in favna 2. ki leži od ekvatorja v smeri proti severu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. severni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti severu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. severni pol; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika; severni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; severni tečajnik; severna zemljepisna širina; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919; zool. severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Eudromias morinellus; severni medved medved, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus séverno prisl.: kraj leži severno od glavnega mesta ♪
  16.      sévernica  -e ž (ẹ́) najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja: orientirati se po severnici / v astronomiji Severnica in druge zvezde ♪
  17.      sévernoslovánski  -a -o prid. (ẹ̄-ȃ) zgod. nanašajoč se na Slovane, ki so se ob preseljevanju naselili severno od Donave: severnoslovanske naselbine ♪
  18.      sévniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. nahitro posvetiti, posijati: sonce je sevnilo izza oblakov ♪
  19.      sézam  -a m (ẹ̑) bot. tropska kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti in semeni, ki vsebujejo olje, Sesamum indicum: v tej pokrajini uspeva sezam ● sezam, odpri se po arabski pravljici čarovni rek, ki omogoča dostop do skritega zaklada; ekspr. končno se mu je sezam le odprl je dosegel, dobil, kar je želel, za kar si je prizadeval ♪
  20.      sezídati  tudi sezidáti -am [sǝz in sez] dov. (í á í) narediti z gradbenim materialom, zlasti z zidaki: sezidati predelno steno, zid / sezidati bolnico, most, stolp, šolo; sezidal si je novo hišo / grad so začeli zidati v štirinajstem stoletju in ga sezidali v petnajstem končali zidanje / sezidati do druge plošče; pren. svojo filozofijo je sezidal na trhlih temeljih; sezidati si lepšo prihodnost ● redko čebele sezidajo satovje naredijo; zastar. med mestoma so sezidali železnico zgradili sezídan -a -o: stolp je bil pozneje sezidan; hiša je sezidana iz kamna; na ruševinah sezidano mesto ♪
  21.      sezíja  -e ž (ȋ) star. sezona: začela se je kopalna sezija ♪
  22.      sezíjski  -a -o prid. (ȋ) star. sezonski: sezijsko delo ♪
  23.      seznàm  in seznám -áma [sǝz in sez] m (ȁ á; ȃ) skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo: seznam je nepopoln; sestaviti seznam; natančen seznam; narediti si seznam potrebnih knjig; na koncu razprave je dodan seznam uporabljenih kratic / abecedni seznam volivcev // list s takim skupkom imen: seznam oblačil je treba nalepiti na pokrov kovčka ● biti na seznamu za stanovanjsko posojilo biti med upravičenci ◊ adm. plačilni seznam seznam vseh upravičencev do osebnega dohodka in vsote, ki jih ti prejmejo v določenem obdobju ♪
  24.      sezoríti  -ím [sǝz in sez] dov., sezóril (ȋ í) knjiž. narediti, da postane kaj zrelo; dozoriti: sonce je sezorilo žito / življenje ga je sezorilo ♪
  25.      sežgáti  -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež ♪

   14.226 14.251 14.276 14.301 14.326 14.351 14.376 14.401 14.426 14.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA