Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (14.101-14.125)


  1.      ropotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. dajati močne, kratke glasove a) pri delovanju: klopotec ropota v vinogradu; stroji ropotajo; nekateri aparati preveč ropotajo / ekspr.: navil je budilko, da bi ropotala zvonila; strojnice so vso noč ropotale ∙ ekspr. pri sosedovih že ropota traktor ga že imajo b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ko so gledalci vstajali, so stoli ropotali; brezoseb. na podstrešju je ropotalo / toča ropota po strehi // povzročati močne, kratke glasove: mati ropota po kuhinji; ropotati s coklami, posodo / ropotal je (po vratih), da bi mu odprli udarjal, tolkel; ekspr. celo uro je ropotal po bobnu ♦ etn. ropotati komu za god povzročati mu hrupni glasbi podoben ropot na večer pred njegovim godom 2. ekspr. ropotajoč se premikati: vlak ropota skozi predor; voz je počasi ropotal dalje / kamenje ropota po skalah ropotajoč pada 3. slabš. glasno izražati svojo nejevoljo: kaj ropotaš nad njim; zmeraj kaj najde, da lahko ropota; spet ropota zaradi otrokove neubogljivosti / ropotati zoper davke pritoževati se // veliko in glasno govoriti: kar naprej je ropotal; ropota kot klopotec / nehaj že ropotati o tem govoriti, pripovedovati ropotáje: vlak se je ropotaje oddaljil; ropotaje oditi; kolesa so se ropotaje premaknila ropotajóč -a -e: ropotajoč stroj, voz; ropotajoča igrača ♪
  2.      rôsa  -e stil. -é ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič) // drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze ● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež ◊ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana ♪
  3.      rosênje  -a s (é) glagolnik od rositi: rosenje je prešlo v dež / rosenje lončnic / preprečiti rosenje šip ♪
  4.      rosílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko ♪
  5.      rosinánt  -a m (ā) knjiž., ekspr. konj, zlasti suh: zajahal je svojega rosinanta ♪
  6.      rosíti  -ím nedov., rošèn in rosèn (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe ◊ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi rosíti se 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi ∙ ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči ♪
  7.      róta  -e ž (ọ̑) rel. cerkveno sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč zlasti glede zakonske zveze: sklep rote / rimska rota ◊ zgod. staroslovanska, predkrščanska prisega ♪
  8.      rotírati  -am nedov. (ȋ) 1. knjiž. gibati se okoli osi; vrteti se: luč na strehi vozila rotira; rotirati in krožiti ♦ astr. galaksija, Sonce, Zemlja rotira se vrti 2. dov. in nedov., publ. menjati, zamenjati nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotirati vodilne kadre rotirajóč -a -e: kosmatiti usnje na rotirajočem valju rotíran -a -o: ne ve, ali bo rotiran ♪
  9.      rótor  -ja m (ọ̑) strojn. osnovni del pogonskega ali delovnega stroja, ki se med delovanjem vrti: uravnotežiti rotor; gred, lopate rotorja / turbinski rotor; rotor generatorja ♪
  10.      róven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rov: rovna odprtina / krtov rovni sistem ♦ mont. rovni premog premog, preden je očiščen jalovine ♪
  11.      róža  -e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni // rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože 2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo ● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša ◊ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; jur. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico ♪
  12.      rožánec  -nca m (á) nar. podboj: kamnit rožanec / nasloniti se na rožanec; prijel se je za rožance in zagradil pot ♪
  13.      róženkravt  -a [žǝn] m (ọ̑) lončna rastlina z dišečimi dlakavimi listi in drobnimi vijoličastimi cveti: vejica roženkravta; nageljni, roženkravt in rožmarin ♪
  14.      róžica  -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od roža: rožice cvetejo; saditi rožice; cvetela je kot rožica / gorske, gozdne rožice; zdravilne rožice / rožice dišijo; nabirati rožice; otrok je trgal rožice za mater; drobne, pisane rožice; tak si kot rožica 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: toliko rožic skupaj še ni videl / kot nagovor pridi, rožica moja ● ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; ekspr. rožice njenih lic so se osule lepota njenega obraza je minila, prešla; knjiž., redko kot poznavalec vin je pohvalil rožico vonj vina; cvetico; pog. povedati resnico skozi rožice v omiljeni obliki; ekspr. biti v rožicah (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; pesn. rožice s Parnasa pesmi; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko ◊ bot. listna rožica pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih ♪
  15.      rožíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od rog: srnjak izgubi rožičke; rožički kozlička / lunini rožički / napolniti rožiček s tobakom; rožiček s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožičke ● ekspr. že spet kaže rožičke se upira; se napihuje, postavlja; na fotografiji je stal za njo in ji naredil rožičke iz hudomušnosti ji je prislonil nad glavo kazalec in sredinec v obliki črke V; ekspr. žena mu je nasadila rožičke imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi rožičke njegova žena ima spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. polž pokaže rožičke tipalnice; rožiček na modrasovi glavi kožni izrastek ◊ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži; zool. navadni rožiček morski polž z rožičku podobno hišico, Gourmya vulgata ♪
  16.      róžmanica  -e ž (ọ̑) nar. ženska, ki prodaja rože na stojnici: Hotel je videti, kakšne rože je neki prodajala ona rožmanica na vogalu (A. Rebula) ♪
  17.      róžnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko (cvetlični) lonec: pelargonije v rožnicah 2. nar. zahodno praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren: to je bilo že po rožnici ◊ bot. rožnice lesnate in zelnate rastline z navadno dvojnim cvetnim odevalom in suhimi ali omesenelimi plodovi, Rosaceae ♪
  18.      ŕt  -a m (ȓ ŕ) skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka: objadrati rt; rti, kleči in čeri / Rt dobre nade ∙ star. rt kopja konica ♪
  19.      ŕtast  -a -o prid. (ŕ) podoben rtu: rtasta njiva sredi travnikov ∙ knjiž. rtasta brada koničasta, štrleča ♦ arheol. rtasta fibula zaponka z lokom, na katerem so navadno tri izboklinice ♪
  20.      rubríka  -e ž (ȋ) 1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi 2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika // stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila ● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njej ◊ jur. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja ♪
  21.      rudár  -ja m (á) delavec, ki koplje premog, rudo: rudarji so nakopali tisoč ton premoga; rudarje je zasulo; rudarji in železarji / ekspr. črni rudarji / trboveljski rudarji ∙ publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih ♪
  22.      rudimènt  -ênta m (ȅ é) 1. knjiž. ostanek: stebrišče je le še rudiment nekdanje stavbe / rudimenti stare miselnosti // zametek, zasnova: te zgodbe so rudimenti romana 2. biol. zakrneli organ: oko pri človeški ribici je primer rudimenta / rudimenti okončin pri kačah ♪
  23.      rudíšče  -a s (í) mont. nahajališče rude: odkriti novo rudišče; bogato rudišče; rudišče uranove, železove rude; izkoriščanje rudišč ♪
  24.      rudnína  -e ž (ȋ) plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine ♦ min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini ♪
  25.      rudo...  prvi del zloženk nanašajoč se na rudo: rudonosen, rudosledec, rudoslovje ♪

   13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176 14.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA