Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (1.409-1.433)


  1.      končníca  -e ž (í) 1. navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča: slikati panjske končnice / originalne, ponarejene panjske končnice; ima bogato zbirko panjskih končnic 2. čelna deska postelje: zadel se je ob končnico; izrezljana končnica zibelke / prednja, zadnja končnica / posteljna končnica 3. končni, zadnji del besede ali večmestne številke: na spomeniku je od napisa ostala le še končnica imena; izžrebane so bile številke s končnico pet // lingv. končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede: besede delimo na osnove in končnice // lingv. del besede, ki izraža sklon, število, spol ali glagolsko osebo: dajalniška končnica; ničta končnica 4. šah. zadnja faza igre, ko sta na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še po ena ali dve figuri: poučna, zanimiva končnica / trdnjavska končnica v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave / v končnici je igral slabo in izgubil ♪
  2.      končník  in kônčnik -a m (í; ō) redko končni del, konec: sedel je na končnik trama / končniki tirov se v daljavi na videz stikajo ♦ elektr. kabelski končnik priprava za zaščito konca kabla ♪
  3.      končníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na (slovnično) končnico: končniški naglasni tip ♪
  4.      kônčno  prisl. (ó) 1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in končno še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, končno pa še sebe // izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja; nazadnje: po dolgem omahovanju se je končno odločil / ekspr. končno smo le dočakali rešitev / v medmetni rabi prišli so. Končno! 2. ekspr. izraža samoumevnost trditve: fant je končno zadosti star, da se odloči ♪
  5.      kônčnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost končnega: človek odkriva smrt v sleherni končnosti; končnost bivanja v času in prostoru / bal se je končnosti njene ljubezni prenehanja, konca ♪
  6.      kônčnoveljáven  -vna -o prid. (ó-á ó-ā) knjiž. dokončen, nepreklicen: odgovor je končnoveljaven; sodišče še ni izreklo končnoveljavne sodbe kônčnoveljávno prisl.: zadeva je končnoveljavno urejena ♪
  7.      kondenzácija  -e ž (á) prehajanje iz plinastega stanja v tekoče, utekočinjanje: kondenzacija vodne pare; drobci anorganskih sestavin pospešujejo kondenzacijo zračne vlage ♪
  8.      kondenzacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kondenzacijo: megla je glavna kondenzacijska oblika vodne pare / hlajenje kondenzacijskih naprav ◊ elektr. kondenzacijska elektrarna termoelektrarna s kondenzacijskimi turbinami; kem. kondenzacijske umetne smole smole, ki nastanejo pri polikondenzaciji; polikondenzacijske umetne smole; strojn. kondenzacijska turbina turbina, pri kateri se izrabljena para odvaja v kondenzator ♪
  9.      kondenzát  -a m (ȃ) teh. tekočina, nastala s kondenzacijo: rezervoar za kondenzat ♪
  10.      kondenzátor  -ja m (ȃ) 1. teh. priprava za spreminjanje pare v tekočino: vodno hlajeni kondenzator 2. elektr. priprava za kratkotrajno shranitev, uskladiščenje elektrine: kondenzator se polni, prazni; kapacitivnost kondenzatorja / blokirni, elektrolitni kondenzator ♪
  11.      kondenzátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kondenzator: a) kondenzatorski tlak b) kondenzatorska elektrika / kondenzatorski mikrofon mikrofon, katerega kapacitivnost se pod vplivom zvočnega valovanja spreminja; kondenzatorski papir tanek izolirni papir, ki ločuje oblogi kondenzatorja; kondenzatorska baterija več kondenzatorjev, ki tvorijo funkcionalno celoto ♪
  12.      kondénzen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kondenzat: kondenzna voda / kondenzni lonec priprava, ki omogoča odtekanje kondenzata iz parovoda ♪
  13.      kondenzíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kondenzirati: kondenziranje vodnih hlapov / kondenziranje mleka ♪
  14.      kondenzírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. 1. povzročati prehajanje iz plinastega stanja v tekoče, utekočinjati: kondenzirati paro; zračna vlaga se je kondenzirala 2. z odstranjevanjem vode delati kako snov, navadno tekočo, (bolj) gosto; zgoščevati, gostiti: kondenzirati tekoče gorivo; kondenzirati seč / kondenzirati mleko evaporirati ga in mu dodajati sladkor; pren., publ. kratki prizori so kondenzirali dogodke kondenzíran -a -o: kondenzirani hlapi; liter kondenziranega mleka ♪
  15.      kondénzor  -ja m (ẹ̄) fiz. ena ali več leč v projektorju, mikroskopu, ki omogočajo enakomerno osvetlitev slike: kondenzor iz dveh plankonveksnih leč ♪
  16.      kondícija  -e ž (í) stanje pripravljenosti organizma na napore, zlasti telesne; zdržljivost, zmogljivost: nogometaši morajo imeti kondicijo; gostujoče moštvo se je izkazalo z izredno kondicijo / z vztrajnim treningom si je pridobil kondicijo / trenutno je v odlični kondiciji formi / ekspr. ta pa ima kondicijo dobro kondicijo // ekspr., navadno s prilastkom stanje, razpoloženje sploh: prizadevanja za boljšo zdravstveno kondicijo občanov / fizična, psihična kondicija ♪
  17.      kondícijski  in kondicíjski -a -o prid. (í; ȋ) nanašajoč se na kondicijo: kondicijski tek, trening; organizirali so redno kondicijsko telovadbo / kondicijsko pripravljenost tekmovalcev so preveč zanemarili kondícijsko in kondicíjsko prisl.: zmagovita ekipa je bila tehnično in kondicijsko odlično pripravljena ♪
  18.      kondicionál  -a m (ȃ) lingv. pogojni naklon: stavek je v kondicionalu // glagolska oblika za izražanje tega naklona; pogojnik: uporabljati kondicional ♪
  19.      kondicionálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko pogojen: kondicionalni dogovor ♦ lingv. kondicionalni stavek pogojni stavek ♪
  20.      kondicionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru; klimatizirati: kondicionirati dvorano ◊ les. kondicionirati les umetno uravnavati vlažnost lesa; tekst. kondicionirati vlakna ugotavljati vlažnost vlaken kondicioníran -a -o: kondicioniran zrak; kondicionirano skladišče ♪
  21.      kondolírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izreči, izraziti sožalje: vdovi je kondoliral ♪
  22.      kondóm  -a m (ọ̑) tanka gumijasta prevleka za moški spolni ud ♪
  23.      kondomínij  -a m (í) jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; sovladje, skupna uprava: predlog o kondominiju na Svobodnem tržaškem ozemlju // ozemlje pod tako oblastjo: Sudan je bil angleško-egiptovski kondominij ♪
  24.      kóndor  -ja m (ọ̑) zool. velik južnoameriški jastreb, Vultur gryphus: po nebu so krožili kondorji ♪
  25.      kondotjêr  -a in -ja tudi condottiêre -a [druga oblika kondotjere] m (ȇ) zgod. poveljnik najemniške vojaške enote v Italiji: bronasti kip kondotjera; bil je sin beneškega kondotjera ♪

   1.284 1.309 1.334 1.359 1.384 1.409 1.434 1.459 1.484 1.509  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA