Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ON (13.909-13.933)


  1.      repertórij  -a m (ọ́) knjiž. seznam, popis s pregledno urejenimi podatki o določeni tematiki: leksikon je uporaben tudi kot bibliografski repertorij; repertorij starih zgodovinskih tekstov / repertorij pravnih določil seznam, kazalo ∙ knjiž. protestantski šolski repertorij protestantske šolske knjige ♪
  2.      rêpete  medm. (ȇ) izraža zahtevo po ponovitvi, še (enkrat): ko je pojedel, je rekel: repete; sam.: prositi za repete ♪
  3.      repetènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) žarg., šol. učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v tem razredu je nekaj repetentov ♪
  4.      repetêntka  in repeténtka -e ž (ē; ẹ̄) žarg., šol. učenka, ki ponavlja razred; ponavljavka: v razredu je samo ena repetentka ♪
  5.      repetícija  -e ž (í) knjiž. ponovitev, ponavljanje: dijaku je potrebna repeticija nekaterih poglavij ♦ muz. zaporedno hitro ponavljanje istega tona; znak za ponavljanje skladbe ali dela skladbe; ponavljaj ♪
  6.      repetírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. ponoviti: predstavo so na željo občinstva še dvakrat repetirali ∙ žarg., šol. repetirati razred ponavljati 2. voj. potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev: repetiral je in ustrelil / repetirati puško, pištolo ♪
  7.      repetitíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ponavljajoč se: repetitivni gibi ♪
  8.      repetítor  -ja m (ȋ) šol., nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot repetitor ♪
  9.      repetitórij  -a m (ọ́) šol. 1. ciklus predavanj in vaj, namenjen ponavljanju učne snovi: organizirati repetitorij matematike 2. priročnik za ponavljanje učne snovi: napisati fizikalni repetitorij ♪
  10.      répnik  -a m (ẹ̑) 1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik 2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik 3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč 4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke ♪
  11.      represíja  -e ž (ȋ) knjiž. uporaba prisilnih ukrepov, sredstev za odpravljanje, onemogočanje kake dejavnosti, kakega stanja: v državi se je povečala represija; z represijo so skušali preprečiti politično organiziranje delavcev ◊ jur. kazenska represija kaznovanje; psih. represija nezavedno odrivanje nagonskih teženj, hotenj, čustev, ki niso sprejemljiva za zavest, v podzavest ♪
  12.      represívnost  -i ž (ȋ) knjiž. stanje represivnega1: povečanje represivnosti v družbi / uveljavljati načela zakonitosti, humanosti in omejene represivnosti ♪
  13.      reprínt  -a m (ȋ) zal. natančen fotografsko-tiskarski posnetek in natis starejše tržno redke knjige, ponatis: izdajati reprinte / reprint Pleteršnikovega slovarja ♪
  14.      reprivatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ponovno spremeniti državna, družbena, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v privatna: reprivatizirati banke; reprivatizirati podržavljeno premoženje ♪
  15.      repríza  -e ž (ȋ) prva predstava kakega gledališkega dela po premieri: ogledati si reprizo; na reprizi so bili igralci bolj sproščeni kot na premieri // ponovitev predstave, izvedbe: drama je imela veliko število repriz; repriza koncerta / publ. letos je to že dvajseta repriza tekmovanja tekmovanje je že dvajsetič ◊ muz. zadnji del sonatnega stavka, v katerem se ponovi delno spremenjena ekspozicija ♪
  16.      reprobírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko odkloniti, zavrniti: reprobirati disertacijo / reprobirati kandidata reprobíran -a -o: študent je bil reprobiran za eno leto ♪
  17.      reproducírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s fotografsko-tiskarskim postopkom delati posnetek slike, besedila: reproducirati fotografijo; slikar ni dovolil reproducirati svojih slik; reproducirati stare tiske / reproducirati sliko na znamki, v knjigi 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: reproducirati televizijsko sliko z magnetoskopskega traku; reproducirati glasbo s plošč / telefon slabo reproducira glas 3. ustvarjati kaj táko, kot že obstaja v stvarnosti: v laboratoriju so reproducirali razmere v vesolju 4. umetniško podajati: dirigent je skladbo prepričljivo reproduciral 5. knjiž. opisovati, ponavljati: v poročilu je reproduciral potek dogodka; priča ni mogla natančno reproducirati tega, kar je videla / njegovo izjavo so slabo reproducirali ∙ skušal je reproducirati, kar se je naučil obnoviti, povedati reproducírati se knjiž. razmnoževati se: biti sposoben reproducirati se reproducíran -a -o: dobro reproduciran dogodek; reproducirana glasba; ta slika je bila že večkrat reproducirana ♪
  18.      reprodúkcija  -e ž (ú) 1. glagolnik od reproducirati: reprodukcija fotografije / naprave za stereofonsko reprodukcijo; mehanski način reprodukcije zvoka / razvoj glasbene reprodukcije / biti sposoben za reprodukcijo; prašiči za rejo in reprodukcijo / reprodukcija prebivalstva obnavljanje prebivalstva glede na rodnost in smrtnost 2. slika, fotografija, narejena s fotografsko-tiskarskim postopkom: obesiti reprodukcijo na steno; prelistaval je knjigo z reprodukcijami umetniških del 3. ekon. obnavljanje proizvodnje: proces reprodukcije; teorija reprodukcije / družbena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v narodnem gospodarstvu; navadna reprodukcija obnavljanje proizvodnje v nespremenjenem obsegu; razširjena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v povečanem obsegu ♪
  19.      reproduktívec  -vca m (ȋ) publ. reproduktivni umetnik, poustvarjalec: koncert mladih reproduktivcev / glasbeni reproduktivec ♪
  20.      reprogramírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. ponovno predvideti, vnaprej določiti program česa: reprogramirati proizvodnjo / reprogramirati državi dolgove ♪
  21.      répromateriál  -a m (ẹ̑-ȃ) žarg., ekon. reprodukcijski material: podražiti, uvažati repromaterial; pomanjkanje repromateriala ♪
  22.      repúblika  -e ž (ú) 1. državna ureditev, v kateri je na čelu države za določeno dobo izvoljeni predsednik: odpraviti monarhijo in razglasiti republiko / ljudska republika v kateri so produkcijska sredstva last delovnega ljudstva; socialistična republika // država s tako ureditvijo: vse sosednje države so priznale novo republiko; meje republike; predsednik republike; gospodarski razvoj republike / parlamentarna republika v meščanskodemokratičnih državah v kateri sta vlada in predsednik vlade podrejena parlamentu; Francija je z novo ustavo leta 1958 dobila peto republiko; dan republike praznik razglasitve AVNOJ-a za zakonodajno in izvršno ljudsko predstavniško telo 29. novembra 1943; predsednik, predsedstvo republike; red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja / Socialistična federativna republika Jugoslavija 2. enakopravna, relativno samostojna državna enota v sestavu federativno urejene države: jugoslovanske republike in avtonomni pokrajini; enakopravnost republik; zadeve iz pristojnosti republike / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]; Socialistična republika Slovenija [SRS]; zbor republik in pokrajin // ozemlje, ki pripada tej enoti: prepotoval je že vso republiko ◊ jur. predsedniška republika v zahodnih državah v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko; zgod. beneška republika mestna država od začetka 9. do 18. stoletja s središčem v Benetkah ♪
  23.      repúbliški  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na republika 2: republiške meje; republiško središče / republiški upravni organ; republiški proračun; republiški zakon; republiška skupščina; republiška in zvezna ustava / republiški prvak v kegljanju ♪
  24.      rés  prisl. (ẹ̑) 1. navadno v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo: ne morem verjeti, da je res; tisto, o čemer se dosti govori, je navadno res; kaj bi tajil, ko pa je res; vprašanje je, če je res in koliko je res; to ni res; ugotovi, kaj je res in kaj ni / ekspr.: kar je res, je res; to ni nič res / to je res, da je drago, je pa dobro 2. ekspr. izraža podkrepitev trditve: tu je res dolgčas; razgled od tu je res lep; on je res sposoben človek; res ga je škoda / temu delu on res ne bo kos; tega denarja je hiša res vredna / iron. ti si pa res pameten / elipt.: nisem jaz kriv, res ne; tega ne vem, res da ne; se kaj bojiš? Ne, res ne // izraža začudenje, presenečenje: ali mi boš res naredil to uslugo; da je res prišel, kdo bi si mislil / ti si to napisal, ali res; vse boš sam plačal, kaj res 3. ekspr. izraža rahlo omejitev, pridržek: strokovnjak res ni, nekaj pa le ve / malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno lahko kdaj oglasil 4. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: hudo je, res; res, to se ne spodobi / ali si se res vse naučil? Res; tega ne bi smel reči. Res, predaleč je šel // v zvezi z ne izraža pričakovanje pritrditve: saj se ti je samo zareklo, ne res; ne res, da boš tudi ti prišel / piše se tudi brez vejice: ne res da prideš; ne boš povedal očetu, ne res da ne // navadno okrepljen opozarja na trditev v dostavku: pa res, nisem se spomnil nanj; saj res, da ne pozabim, pismo si dobil / in res: oženil se je 5. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: res je bila večerja dobra, pa mi vseeno ni teknila; res zasluži, vendar mu velikokrat zmanjka denarja / res da ga boli, pa mu kljub temu ne bi bilo treba tako vzdihovati resda ● ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. kar praviš, je res, še preres izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi; sam.: knjiž. to je za nas vse veljavni res resnica, resničnost ♪
  25.      résast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto 2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco 3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki 4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče 5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič 6. nar. robat, grob: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj ◊ bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko résasto prisl.: resasto porasel obraz ∙ nar. resasto gledati jezno, namrščeno ♪

   13.784 13.809 13.834 13.859 13.884 13.909 13.934 13.959 13.984 14.009  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA